Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ukrajinski praznik državnosti, ki je povezan s krstom Kijevske Rusije pod knezom Volodimirjem Velikim, v Kijevu sprejemal visoke evropske goste. Najpomembnejša med njimi je bila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je s seboj v prtljagi prinesla več obrambnih dogovorov. Ne zaradi tega, ampak zaradi njenega zavzemanja za mesto Ukrajine v Evropski uniji, je von der Leynova dobila visoko državno odlikovanje. »Draga Ursula, to je nagrada, ki je nihče nikoli ne bo mogel razveljaviti ali odvzeti. Ker je beseda Ukrajine trdna,« je med vrsticami zbodel poljskega predsednika Karola Nawrockega, ki mu je najvišje poljsko odlikovanje odvzel po spornem poimenovanju ene od ukrajinskih enot po ultranacionalistični skupini, ki je med drugo svetovno vojno izvajala poboje Poljakov.
To je dodatno prispevalo k slavnostnemu dnevu, ko se je slavilo vse tesnejše obrambno sodelovanje med EU in Ukrajino, po zahtevanem odstopu premierke Julije Sviridenko pa je Ukrajina dobivala novo vlado z naslednjim premierjem Sergejem Koreckim, dosedanjim vodjem državnega podjetja Naftogaz.
»Naš cilj ni Rusija brez bencina«
Ukrajinska prestolnica Kijev je za nekaj ur spet postala evropsko središče diplomacije. Več evropskih voditeljev jugovzhodne Evrope se je na ukrajinski državni praznik sešlo na petem vrhu Ukrajina-Jugovzhodna Evropa. Državni praznik je Ukrajina proslavljala ob vnovič izraženem prepričanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je Rusija pripravljena skleniti dogovor z Ukrajino. A po drugi strani iz Kremlja prihajajo jasni namigi, da ruski predsednik vztraja pri svojih maksimalnih ciljih osvojitve celotnega Donbasa in je pripravljen sedaj še stopnjevati vojno.
Optimizem Volodimirja Zelenskega izhaja iz vse močnejše ukrajinske dronske ofenzive na rusko energetsko infrastrukturo, zaradi katere ima Putinova vojska težave pri oskrbi fronte, še bolj pa navadni Rusi pri vsakdanjem polnjenju avtomobilskih rezervoarjev. »Naš glavni cilj ni Rusija brez bencina, temveč Ukrajina brez Rusije, Ukrajina brez vojne, Ukrajina z Evropo in Ukrajina ter Evropa brez moskovske grožnje,« je v nagovoru voditeljem poudaril predsednik Zelenski.
Premier Janez Janša se je z drugimi voditelji jugovzhodne Evrope udeležil rednega regionalnega vrha z Ukrajino. Cilj tega srečanja, ki je v prejšnjih letih gostovalo tako v Odesi kot v Dubrovniku, je spodbujanje sodelovanja med Ukrajino ter partnerji iz jugovzhodne in vzhodne Evrope. Med svojim obiskom v Kijevu se je Janša na dvostranskih srečanjih sešel tako z ukrajinskim predsednikom Zelenskim kot z moldavsko predsednico Sandujevo.
Novi obrambni dogovori z EU
Von der Leynova na njeni že enajsti poti v Ukrajino, odkar se je začela vojna z Rusijo, ni vnovič izrekala zgolj politične podpore napadeni državi. Prišla je sklenit nove obrambne dogovore, tudi o proizvodnji ukrajinskih dronov na evropskih tleh. »To je poseben trenutek. Ukrajina je ustvarila močan vojaški zagon. Razmere se spreminjajo,« je dejala von der Leynova.
»Znanje, ki ste ga pridobili na področju delovanja dronov in sistemov za zaščito pred droni, je resnično edinstveno. Od tehnologije dronov in njihove proizvodnje do dobavnih verig, potrebnih za podporo zmogljivostim, ter, kar je najpomembneje, znanja o uporabi radarskih sistemov, zemeljskih postaj ali senzorjev – to izkušnjo moramo skupaj izkoristiti,« je dogovor o skupnem industrijskem obrambnem sodelovanju slavila von der Leynova. Globlja integracija z evropsko obrambno industrijo je sicer dolgoročen cilj Ukrajine, prav tako vzpostavitev – ameriški alternativne – protizračne obrambe, za katero so se dogovorili med nedavnim vrhom koalicije voljnih v Parizu. »Ukrajina in Evropa prvič skupaj vzpostavljata protiraketni ščit. Gre za zgodovinski projekt, v katerem Ukrajina ni le opazovalka, temveč ena od vodilnih sil, ki je združila državo in najmočnejša obrambna podjetja v Evropi,« je zagon projekta Freya po sestanku v Parizu zadovoljno opisal Zelenski.
Kot je sporočil ukrajinski obrambni minister Mihailo Fedorov, je Ukrajina podpisala sporazume o dostopu do obrambnih programov Evropske unije in novih sredstev v višini slabih 300 milijonov evrov. Od teh bo 260 milijonov evrov namenjenih za povečanje proizvodnje, 35,3 milijona evrov pa za subvencije za inovacije. x