Potem ko je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa zagrozila, da bo prepovedala izvoz dizelskega goriva iz ZDA, če evropske države ne bodo sprostile njegovih zalog, je bilo na zasedanju skupine držav G7, ki vključujejo Italijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo, Kanado, Japonsko in ZDA, pred dnevi sklenjen dogovor o sprostitvi 100 milijonov sodov nafte in dizelskega goriva v prihodnjih štirih mesecih, pri čemer naj bi se dogovorjene količine sproščale prek Mednarodne agencije za energijo (IEA – International Energy Agency), ki vključuje 32 držav članic.
Te so na sredinem srečanju IEA podprle prednostno sproščanje zalog dizelskega goriva v tolikšni meri, kot je mogoče glede na trenutne napetosti na trgih dizelskega goriva. Države članice IEA so se marca letos dogovorile o sprostitvi 400 milijonov sodov nafte, kar predstavlja rekordno sproščanje zalog. Doslej je sproščenih okoli 325 milijonov sodov, pri čemer so po pojasnilih IEA nekatere države sprostile večje količine od prvotno obljubljenih. »Popolna sprostitev vseh obljubljenih zalog, ki še niso bile sproščene, v okviru kolektivnega ukrepa iz marca 2026, bi na trg prinesle približno 100 milijonov sodov,« so dodali v IEA, katere članice še vedno razpolagajo z velikimi zalogami nafte – 1,1 milijarde sodov, vključno z 200 milijoni sodov dizelskega goriva – za nujne primere.
Po poročanju Politica sta Francija in Nemčija, ki se uvrščata med evropske države z največjimi zalogami nafte, nakazali, da ne bosta sprostili dodatnih zalog, od marca dogovorjene količine oziroma da bosta sprostili le minimalne količine. Poleg tega je Politico neuradno izvedel, da so se uradniki EU zavezali, da bodo odložili kakršno koli prihodnje črpanje zalog, dokler IEA ne bo podala jasnejše ocene tržnih razmer in tveganj za varnost oskrbe.
Slovenija ne bo sproščala zalog
Pred dnevi so na konferenci Energy Intelligence Forum v Londonu visoki predstavniki naftne industrije izpostavili, da se svetovne zaloge nafte izčrpavajo, kar povečuje nestabilnost na trgu in povzroča rast cen, je poročal Reuters. Da bi ublažila pritiske na svetovnem trgu nafte, ki se letos sooča z motnjami v oskrbi brez primere, zaradi vojn na Bližnjem vzhodu in Ukrajini, so vlade in energetske družbe letos uporabljale nafto iz zalog. Kot je pojasnil predsednik uprave savdskega državnega naftnega podjetja Saudi Aramco Amin Nasser, je danes na razpolago manj kot šest milijard sodov komercialnih zalog, od katerih jih je velika večina nedostopnih – dostopnih je le približno deset odstotkov zalog. Vsa nafta v skladiščih namreč ni takoj uporabna zaradi operativnih dejavnikov, kot je ostajanje nafte na dnu rezervoarja (takšne zaloge niso takoj dostopne, zaradi tehničnih, varnostnih in fizikalnih omejitev) ali v naftovodih, pa tudi zaradi političnih dejavnikov, kot so vladni predpisi, ki določajo minimalne ravni obveznih zalog. Od začetka letošnje krize na Bližnjem vzhodu je bilo sproščenih že več kot milijardo sodov nafte, predvsem iz kopenskih zalog nafte, po podatkih IEA pa svetovno povpraševanje po nafti znaša okoli 102 milijona sodov na dan.
Po pojasnilih gospodarskega ministra doslej niso prejeli nobene pobude oziroma poziva za novo uporabo varnostnih zalog s strani mednarodnih institucij oziroma organizacij: »Slovenija tudi ni članica IEA in ne sodeluje v njenih postopkih odločanja. Zato ni vključena v odločanje o morebitnih skupnih akcijah IEA glede uporabe varnostnih zalog.« Po podatkih, s katerimi razpolagajo na gospodarskem ministrstvu, je dobava naftnih derivatov na slovenskem trgu trenutno stabilna, zato dodatna uporaba varnostnih zalog dizelskega goriva ni predvidena, »za takšen ukrep pa trenutno niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji«.
Zaradi motenj pri dobavi goriva je vlada sredi marca letos sprejela sklep o uporabi varnostnih zalog, ki pa ni bila del skupne akcije IEA, niti ni bil z njo koordinirana. »Časovno je sicer sovpadala z odločitvijo IEA o skupni akciji njenih članic glede uporabe varnostnih zalog, vendar je šlo za samostojen ukrep Republike Slovenije, sprejet z namenom zagotavljanja nemotene oskrbe slovenskega trga z naftnimi derivati,« so dejali na gospodarskem ministrstvu.
Po pojasnilih Zavoda RS za blagovne rezerve (ZBR) se iz varnostnih zalog lahko gorivo na trg sprosti le na podlagi vladnega sklepa, če se pojavijo večje motnje na trgu, pri čemer je v zakonu o državnih blagovnih rezervah večja motnja opredeljena kot veliko in nenadno zmanjšanje preskrbe z nafto ali naftnimi derivati na območju EU in Slovenije. »V marcu so se sprostile zaloge 8.543.000 litrov dizelskega goriva. Celotno količino je prevzelo podjetje Mol & Ina po tedanji tržni ceni. Pogodbena cena je bila določena na podlagi vladnega sklepa, ki je določal, da se prodajna cena in cena povratnega nakupa določita po tržni ceni ob podpisu pogodbe, ki je tedaj znašala 0,88899 evra za liter dizelskega goriva,« so povedali na ZBR.
Med zalogami največ dizla
Minimalne količine varnostnih zalog nafte in naftnih derivatov na ravni EU predpisuje direktiva iz leta 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte oziroma naftnih derivatov, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z zakonom o državnih blagovnih rezervah. V skladu s predpisi mora Slovenija imeti vzpostavljene zaloge v višini, ki ustrezajo dnevni povprečni porabi za vsaj 90 dni. Na tej podlagi ima ZBR v zalogah okoli 700 milijonov litrov različnih naftnih derivatov. »Po izračunih s konca junija celotne zaloge zadostuje za približno 96 dni povprečne celotne dnevne porabe v Sloveniji v lanskem letu. Pred 30. junijem letos je enaka količina zadostovala za 103 dni povprečne dnevne porabe, po tem datumu pa se je začelo uporabljati novo referenčno leto za izračune, tako da se upošteva večja povprečna poraba v letu 2025,« so pojasnili na ZBR in dodali, da opcijskih pogodb nimajo sklenjenih, kar pomeni, da so vse zaloge realne.
Kot izhaja iz letnega poročila o lanskoletnem poslovanju ZBR, je konec lanskega leta od vseh zalog naftnih derivatov na dizelsko gorivo odpadlo 76,3 odstotka, na 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin 23,7 odstotka in neznaten delež na letalsko gorivo. To pomeni, da je imela Slovenija tedaj, podobno pa tudi danes, v blagovnih rezervah skladiščenih okoli 534 milijonov litrov dizelskega goriva.
Po pojasnilih ZBR klasičnega kurilnega olja zaradi zmanjševanja njegove porabe in okoljskih zahtev v blagovnih rezervah nimajo. Namesto kurilnega olja se lahko zdaj uporablja tudi dizelsko gorivo, ki se ga v skladu z zakonodajo obarva in nato služi za namene ogrevanja kot kurilno olje. Zaloge se obnavljajo izmenično vsako leto. Pretežno se menjava goriva izvaja prek javnih naročil, pri čemer se cena oblikuje s pribitkom za stroške obnavljanja na borzno ceno v času oddaje posamezne ponudbe.