V Španiji in širše močno odmeva zgodba Jamesa Chambersa - Fergieja, ki so ga prejšnji petek na podlagi mednarodne tiralice pridržali na Ibizi. ZDA ga iščejo, ker ga obtožujejo zagotavljanja finančne podpore palestinskemu gibanju Hamas, ki ga Washington uvršča med teroristične organizacije.
41-letni Chambers je dedič ene najbogatejših družin v ZDA, lastnikov podjetja Cox Communications. Sredi leta 2023 je svoji družini prodal delnice v vrednosti približno 250 milijonov dolarjev, odtlej pa financira politično progresivne in humanitarne projekte. Chambers, ki se opisuje kot antiimperialist, denar donira različnim neprofitnim organizacijam, ki se zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic.
Trenutno je zaprt v Madridu. Špansko vrhovno sodišče ima 40 dni časa za odločitev o zahtevi za izročitev, končno odločitev pa bo sprejel španski svet ministrov, poroča The Guardian.
Če bi Španija odobrila izročitev, bi bila takšna odločitev v nasprotju z dosedanjo politiko španske vlade pod vodstvom premierja Pedra Sáncheza, ki je priznala Palestino, ostro kritizirala izraelsko ravnanje v Gazi in podprla humanitarno pomoč za tamkajšnje prebivalstvo.
Politični pregon
Stella Schnabel, Chambersova partnerica, je v izjavi zapisala: "Zaprt je, ker svoje bogastvo namenja za podporo Palestini in tistim, ki trpijo genocid v Gazi. Skratka, sooča se s političnim preganjanjem, ker je svoje življenje posvetil gradnji boljše družbe namesto izkoriščanju ljudi in ustvarjanju dobička z vojno."
Primer vzbuja zaskrbljenost med odvetniki, zagovorniki človekovih pravic in nekaterimi španskimi politiki, ki opozarjajo na nedopustnost dejstva, da administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa širi ukrepe proti podpornikom Palestine tudi zunaj meja ZDA.
Španska evropska poslanka Irene Montero iz stranke Podemos je poudarila, da Španija ne bi smela sodelovati pri "Trumpovem preganjanju solidarnosti s Palestino". "Naša vlada bi ga morala zaščititi in ne izročiti Netanjahujevim prijateljem," je zapisala na X.
Podobno je šest članov španskega kongresa iz levičarske stranke Sumar zapisalo, da je aretacija Chambersa "izvedena v kontekstu vse večje represije Trumpove administracije proti solidarnosti s Palestino".
Odvetnik Stanley Cohen, ki je v ZDA zastopal tudi stranke, povezane s Hamasom in Hezbolahom, je za The Guardian dejal, da gre za politično motiviran pregon.
Širjenje idej, da so levičarske skupine teroristi
Oglasil se je tudi Trevor Aaronson, avtor več knjig o FBI in boju proti terorizmu, ki je opozoril na izjave Sebastiana Gorke, glavnega uradnika za boj proti terorizmu v administraciji Donalda Trumpa. Po njegovih besedah Gorka zagovarja stališče, da so "vse levičarske skupine del neke ogromne mreže in aktivni udeleženci terorizma".
Aaronson Chambersov primer vidi kot nadaljevanje "skrb vzbujajočih precedensov, vzpostavljenih v 'vojni proti terorizmu' po 11. septembru, ki so bili sprva usmerjeni proti tujim državljanom, zdaj pa se obračajo navznoter, proti državljanom ZDA".
Ob tem je spomnil na primer Fundacije Svete dežele (Holy Land Foundation) izpred dobrih 20 let. Takrat se je po njegovih besedah uveljavilo pravno stališče, po katerem se lahko vsakogar, ki denimo "financira šolske knjige v Gazi, obtoži, da s tem Hamasu posredno sprošča sredstva, ki jih ta lahko nato uporabi za terorizem".
Po Aaronsonovem mnenju imajo takšni sodni postopki, vključno z morebitnim primerom Chambersa, "zastrašujoč učinek, saj nihče več ne želi donirati palestinskim organizacijam ali drugim skupinam, ker bi to lahko uporabili proti njim".
Opozoril je tudi na časovni okvir primera. "Potreba po humanitarni pomoči v Gazi je danes morda večja kot kadar koli prej. Povezovanje takšne pomoči s terorizmom je zelo skrb vzbujajoče," je dejal.