Dvodnevni vrh zveze Nato se je v torek v Ankari začel s prihodom voditeljev 32 držav članic in še nekaterih gostov, z dvostranskimi srečanji in predvsem z napovedjo več deset milijard dolarjev vrednih vojaških poslov na poslovnem forumu, kar naj bi dokazovalo resnost evropskih zaveznic, da poskrbijo za lastno obrambo. To dokazovanje je namenjeno predvsem prepričevanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je stara celina njegova opozorila vzela resno.
Trump se je po prihodu v Ankaro najprej sestal z gostiteljem, turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Politika obeh držav se pogosto ne ujema, denimo do Izraela ali v Siriji, toda ameriški predsednik je dejal, da ga sploh ne bi bilo na vrh Nata, če se z Erdoganom ne bi dobro razumela. Tako je nakazal še pripravljenost, da odobri prodajo letal F-35 Turčiji, kar so v Washingtonu dolgo zavračali zaradi turških nakupov ruskih protiletalskih sistemov.
Spet o Melonijevi
Trump je po srečanju tudi nakazal, kaj bo povedal evropskim zaveznicam. Kritiziral jih je namreč, da niso sodelovale v ameriških napadih na Iran. »Italija nas je zavrnila, Nemčija nas je zavrnila, Francija nas je zavrnila,« je dejal ter dodal, da jih Združene države sicer niso potrebovale in da »sem na neki način preizkušal ljudi«.
Pred odhodom v Evropo je znova pogrel spor z italijansko premierko Giorgio Meloni, ko je na družbenem omrežju ob njeni fotografiji zapisal: »Potrebujemo prepoved približevanja.« V torek je potem dejal, da je »prijazna oseba«, da pa ZDA ni pomagala v Iranu. Melonijeva je sicer zamujala na vrh, načrtno ali ne, in naj se ne bi udeležila skupne večerje voditeljev. Pred odhodom je tudi sama zmanjševala pomen spora s Trumpom, ki se je začel, ko je vzela papeža Leona XIV. v bran pred njegovimi kritikami.
Nato omenja slovensko obljubo
Vprašanje sredstev za obrambo je eno osrednjih na vrhu in zavezništvo je v torek objavilo nove podatke oziroma projekcije, po katerih bo pet članic že letos namenilo 3,5 odstotka BDP strogo za obrambne namene, kar je sicer cilj do leta 2035. Pri vrhu je Latvija s 5,33 odstotka BDP, sledijo pa Estonija (5,1), Latvija (4,92), Poljska (4,68) in Grčija (3,65).
Potem ko je popravljeno poročilo za lani pokazalo, da Slovenija, Albanija in Češka za obrambo niso odmerile zahtevanih dveh odstotkov BDP, zdaj v projekciji pravijo, da bosta Češka in Albanija letos to storili in še presegli. Zraven je opomba, da enako načrtuje nova slovenska vlada.
Rutte pa je ločeno dejal, evropske zaveznice in Kanada v povprečju za obrambo že odmerijo štiri odstotke BDP. Devet članic Nata pa se je v Ankari podpisalo pod pobudo Kanade in Luksemburga o ustanovitvi obrambne investicijske banke, ki bi z ugodnimi posojili pomagala državam in obrambni industriji. Slovenije ni med podpisnicami.
Večja tema vrha je tudi Ukrajina. Njen predsednik Volodimir Zelenski, ki je imel v torek načrtovano srečanje s Trumpom, je pozval evropske države, naj okrepijo prizadevanja za lastni protiraketni sistem. Kot je dejal, je obramba pred raketami zadnje področje, kjer Ukrajina nima pravih sredstev, da ustavi Rusijo. Zelenski je znova pozval tudi k sprejetju Ukrajine v Nato. Dejal je, da so razvili velike zmogljivosti in se naučili boriti v drugačni vojni. »Smiselno bi bilo, da te sposobnosti postanejo del kolektivne obrambe zavezništva,« je dejal Zelenski.
