Najboljšo oceno uspeha obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Veliki Britaniji ponuja razburjanje, skoraj panika voditelja desničarske evrofobne stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo Nigela Faragea. Glavni razlog zanjo je dogovor Londona in kriza o vračanju »ljudi s čolnov«, nezakonitih priseljencev, ki prihajajo na Otok s francoske obale. Ni pa edini. Macron, ki ga je Farage razglasil za vodilnega nasprotnika brexita zunaj Britanije, je Otočane skoraj izrecno povabil, naj se vrnejo v Evropsko unijo.
Zastraševalni učinek
Letos je v Britanijo prek Rokavskega preliva prišlo že več kot 21.000 nezakonitih priseljencev, kar je največ do zdaj v prvi polovici leta, odkar so jih leta 2018 začeli šteti. Britanska vlada je pred Macronovim obiskom ocenila, da so takšne številke nesprejemljive, in pohvalila »spreminjajočo se taktiko francoskih oblasti« v zadnjih nekaj tednih, ker je policija preprečila več prečkanj preliva tako, da je razrezala gumijaste čolne na francoski obali. »To je mednarodni problem. S temi gangsterji, ki organizirajo prečkanja, se ne moremo soočati sami, ampak v povezavi z zavezniki,« je dejal predstavnik premierja Starmerja.
Dogovor s Francijo, prvi te vrste, ki ga v britanskih medijih opisujejo kot »eden ven, eden noter«, naj bi imel zastraševalni učinek. Zapleteni dogovor predvideva naslednje: za vsakega nezakonitega priseljenca, ki ga bodo z Otoka vrnili v Francijo, bi lahko en potencialni priseljenec z utemeljeno prošnjo za azil prišel v Veliko Britanijo. Tamkajšnje notranje ministrstvo (še) noče govoriti o tem, koliko nezakonitih priseljencev bi vrnili v Francijo, pravi pa, da gre za pilotni projekt. Macron in Starmer na zaključni tiskovni konferenci nista hotela govoriti o podrobnostih, »da ne bi spodkopala izvajanja tega načrta«, je pa Starmer dejal, da ga bodo začeli izvajati v prihodnjih tednih.
Pravni, politični in praktični problemi
Britansko-francoski načrt se utegne soočiti s pravnimi, političnimi in praktičnimi ovirami, a poznavalci pravijo, da je zamisel načelno zdrava. Konvencija Združenih narodov o beguncih ne dovoljuje, da si izbirajo državo, v kateri zaprosijo za azil, kar naj bi pomenilo, da vračanje ljudi s čolnov iz Britanije v Francijo ni nezakonito. Prejšnje britanske konservativne vlade so jih hotele poslati v Ruando, a so pravniki – specialisti za človekove pravice to preprečili na podlagi trditve, da ta država v Afriki zanje ni varna. Francija je.
Velika potencialna ovira britansko-francoskemu dogovoru pa je bojazen članic EU, da bodo nezakoniti migranti po vrnitvi iz Velike Britanije v Francijo končali pri njih. To najbolj skrbi Italijo, ki ima že dolgo velik problem z njimi. Na Otoku pa imajo pomisleke o pravnih in praktičnih posledicah dogovora: kdo in kako bo odločal o tem, katere nezakonite migrante bodo poslali v Francijo in katere bodo v zameno sprejeli. Prednost naj bi imeli tisti s povezavami na Otoku in iz držav, od koder je največ tihotapljenja ljudi.
