Kaj se je v resnici zgodilo? Tako se je v četrtek v Davosu in tudi precej širše po svetu spraševala zainteresirana javnost, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v sredo nepričakovano napovedal okvirni dogovor o Grenlandiji, o kateri je zadnje tedne vztrajno ponavljal, da jo hoče imeti v ameriški lasti.
Čutiti je bilo obilo olajšanja zaradi zmanjšane napetosti, saj je Trump tudi izrecno dejal, da za pridobitev otoka ne bo uporabil sile, ter preklical napovedane nove carine za evropske podpornice Danske. Toda optimizem je bil opazno previden, kajti Trump je okvirni dogovor napovedal po pogovorih z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem, ne s predstavniki Danske, ki ji Grenlandija pripada.
Izjave Köbenhavna so dale slutiti, da epilog ni nujno blizu. Tam so dejali, da se nihče ne more pogajati v imenu Danske, sploh pa ne o suverenosti, ki je zanje rdeča črta. Podobno so rekli v grenlandski vladi in za nameček dodali, da sploh ne vedo, o čem so tekli pogovori. Tako je ostalo v zraku vprašanje usklajenosti okvirnega dogovora z vsemi akterji. Bo pa vsekakor zahteval nadaljnje delo, sodeč po izjavah vsaj do poletja.
»Rutte ni naš pogajalec«
O čem naj bi se torej Rutte in Trump dogovorila? Najpogosteje so poročila neuradnih virov v četrtek govorila o tem, da bi imele Združene države na Grenlandiji lahko vojaška oporišča na ozemlju, ki bi bilo uradno ameriško. Gre za rešitev po zgledu Cipra, kjer ima Združeno kraljestvo vojaški oporišči na dveh ločenih lokacijah na jugu otoka (Akrotiri, Dekelija), ozemlje, kjer se nahajata, pa je formalno britansko. Tako bi Američani lahko tam izvajali vojaške aktivnosti, ne da bi morali za to vprašati Köbenhavn. Gre predvsem za gradnjo tako imenovane zlate kupole, sistema protiraketne obrambe, ki ga ZDA po besedah Trumpa nočejo postavljati na ozemlju, ki ni njihovo, Grenlandija pa je odlična lokacija zanj za prestrezanje morebitnih izstrelkov iz Rusije čez severni tečaj.
Toda Danska je zavrnila trditve, da se kakor koli odreka suverenosti na Grenlandiji. »O naši suverenosti se ne moremo pogajati,« je sporočila premierka Mette Frederiksen in dodala, da po njenem vedenju Rutte in Trump nista govorila o suverenosti, kar je generalni sekretar zveze Nato potrdil, dodal pa, da predmet pogovora ni bila le Grenlandija, pač pa širša arktična regija in njena varnost v okviru zveze Nato. Pojasnil je, da je priprava načrtov zdaj v rokah njenih generalov, potrdili pa bi jih lahko na vrhu zavezništva julija v Turčiji.
Trump sam pa je o okvirnem dogovoru dejal, da »gre v bistvu za popoln dostop brez konca, brez časovne omejitve«. Dodal pa je, da pogajanja o tem še tečejo. Po ocenah poznavalcev gre tu verjetno za pogovore o spremembi dvostranskega obrambnega sporazuma iz leta 1951, je poročal Reuters. Ta sporazum je Združenim državam že doslej omogočal praktično neomejeno vojaško delovanje na Grenlandiji ob ustreznem obveščanju Danske in Grenlandije. Premierka Frederiksen je tudi sama pozvala h »konstruktivnim pogajanjem o vseh političnih vidikih, varnosti, vlaganjih, gospodarstvu«.
Premisleki o zanesljivosti ZDA
Težko je oceniti, koliko bo okvirni dogovor pomiril duhove okoli Grenlandije na daljši rok. To je odvisno od uspeha pogajanj in od Trumpove volje, saj je doslej vztrajal pri tem, da ZDA dobijo vso Grenlandijo v last.
Tu pa je tudi vprašanje posledic dogajanja za evropske zaveznice v Natu, saj se doslej niso še nikoli srečale s čim približno podobnim, kot je ameriška zahteva po ozemlju druge članice zavezništva, in celo grožnjami s silo. Javno so voditelji več držav pozdravili zmanjšanje napetosti. Nekateri evropski diplomati pa po poročanju Reutersa pravijo, da bodo na novo preučili odnose z ZDA, tudi zato, ker bo nepredvidljivi Trump na oblasti še tri leta. »Trump je prestopil rubikon. In morda ga bo spet. Vrnitve v prejšnje stanje ni. In o tem bodo voditelji tudi govorili,« je povedal eden od njih pred srečanjem voditeljev držav članic EU v četrtek zvečer. Nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton pa je za CNN dejal, da Bela hiša pošilja katastrofalno sporočilo zaveznicam – ne tistim v Natu, ampak tudi Japonski, Avstraliji in drugim, ki bodo po njegovem dobro premislile, kako zanesljivo je še varnostno zanašanje na ZDA.
