Naftni trgi so ob koncu tedna doživeli oster preobrat, potem ko je Iran v sklopu začasnega premirja nepričakovano razglasil ponovno odprtje strateško ključne Hormuške ožine za trgovske ladje. Kljub političnemu optimizmu in takojšnjemu padcu cen energentov pa ladjarji ostajajo zadržani, saj svarijo pred nejasnimi varnostnimi razmerami in morebitnimi morskimi minami. Padec cene – če se bo stanje obdržalo – se bo po predvidevanjih kar občutno v slovenskih denarnicah poznal ob naslednji prilagoditvi cen.
Sprostitev napetosti je takoj odmevala na globalnih borzah. Cena severnomorske nafte brent, ki je v petek zjutraj še presegala 98 dolarjev za sod, je po iranski napovedi strmoglavila na 88 dolarjev, kasneje pa se je nekoliko stabilizirala pri 92 dolarjih. Pozitivni val je zajel tudi svetovne delniške trge. Osrednji evropski indeksi, kot sta pariški CAC in frankfurtski DAX, so trgovanje sklenili z okoli dvoodstotno rastjo, ameriški S&P 500 pa je pridobil 1,2 odstotka.
Hormuška ožina, ozek pas morja južno od Irana, skozi katerega običajno potuje petina svetovne nafte in utekočinjenega plina ter tretjina ključnih surovin za umetna gnojila, je bila praktično zaprta vse od konca februarja. Takrat so ZDA in Izrael napadli Iran, kar je cene nafte v marcu potisnilo na rekordnih 119 dolarjev – drastičen skok glede na predvojne ravni, ko se je sod prodajal pod 70 dolarji. Zaprtje te ključne arterije je dvignilo cene goriv na evropskih in tudi slovenskih bencinskih črpalkah ter ogrozilo letalski promet, zaradi pomanjkanja gnojil pa se je močno povečalo tveganje skokovite rasti cen hrane.
Negotovost med ladjarji
Iranski zunanji minister Abas Aragči je po nedavnem dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Libanonom zagotovil, da je prehod skozi ožino za čas trajanja premirja popolnoma odprt za vsa komercialna plovila.
Ameriški predsednik Donald Trump je potezo nemudoma pozdravil na družbenem omrežju Truth Social in ob tem zatrdil, da je Teheran obljubil trajno odprtje ožine in prenehanje uporabe te plovne poti kot orožja. Kljub temu je Washington v ločeni izjavi potrdil, da bo ameriška pomorska blokada Irana ostala v polni veljavi vse do sklenitve trajnega mirovnega sporazuma.
Kljub političnim zagotovilom pa v logističnem in ladjarskem sektorju vlada negotovost. Mednarodno pomorsko združenje BIMCO ladjarjem odsvetuje plovbo skozi ožino, pri čemer njihov vodja za varnost Jakob Larsen izpostavlja nejasno stanje glede grožnje morskih min in opozarja, da območje še vedno ni varno za tranzit.
Počasna normalizacija
Tudi generalni sekretar Mednarodne pomorske organizacije (IMO) Arsenio Dominguez je poudaril, da na terenu še vedno preverjajo, ali prehod dejansko ustreza standardom varne plovbe.
Previdnost se odraža v odzivih podjetij. Pri švedskem operaterju Stena Bulk so poudarili, da varnost posadk narekuje vsako odločitev in da ne bodo pluli, dokler tveganja ne bodo popolnoma odpravljena. Neimenovani ladjar je za britanski BBC dejal še bolj neposredno: »Ne nameravamo prevzemati nepotrebnih tveganj. Ne bomo prvi, ki bodo šli skozi ožino.«
Tudi če se varnostne razmere na morju kmalu izboljšajo, ekonomisti opozarjajo, da hitrega olajšanja za globalne potrošnike bržkone ne bo. Potrebni bodo meseci, da se sistem ponovno normalizira, napovedujejo strokovnjaki.