Direktor živalskega vrta Zagreb Ivan Cizelj se je na špekulacije že odzval in zavrnil vse očitke. Poudaril je, da je bil postopek združevanja živali izveden v skladu z mednarodnimi strokovnimi smernicami in da je šlo za nepredvidljiv splet okoliščin.
Spomnimo, nedavno je mladi lev Uganda v živalskem vrtu v Zagrebu napadel in pokončal levinjo Tayri. Iz živalskega vrta so pred tem sporočili, da so živali 10. julija uspešno spoznali v pomožnem prostoru, od 21. julija pa sta skupaj bivali v zunanjem delu ograde Levja skala Kidepo.
Organizacija Animalex je po dogodku objavila videoposnetek, za katerega trdi, da prikazuje zadnje trenutke levinje. Na njem je videti leva ob levinji, ki nepremično leži na tleh, v ozadju pa je slišati glasove obiskovalcev in klice oskrbnikov.
Napad se je zgodil v nekaj trenutkih
Cizelj je pojasnil, da se je vse skupaj zgodilo zelo hitro in da je pri levih dovolj že trenutek, da pride do usodnega dogodka. Po njegovih besedah je šlo za vzpostavljanje naravne hierarhije v levjem tropu. Takšni spopadi, merjenje moči in medsebojno dokazovanje so pri levih običajen del vedenja, saj mora samec prevzeti vodilni položaj.
Ocenjuje, da je igra med živalma prerasla v konflikt. Ne izključuje možnosti, da mladi samec zaradi neizkušenosti ni pravilno ocenil svoje moči, zaradi česar je bil napad za levinjo usoden.
Dogodek se je zgodil okoli 13. ure, ko je bilo v živalskem vrtu veliko obiskovalcev. Po besedah direktorja je bilo v času napada ob ogradi med 50 in 60 ljudi, saj so levi med najbolj priljubljenimi živalmi v zagrebškem živalskem vrtu.
Oskrbniki posredovali v dveh minutah
Vodstvo živalskega vrta poudarja, da so oskrbniki ukrepali v približno dveh minutah. Cizelj je pojasnil, da sta bila leva v veliki ogradi s površino skoraj 1600 kvadratnih metrov, ki je zaradi potreb živali deloma poraščena z drevesi in rastjem, zato ni mogoč popoln pregled nad vsakim kvadratnim metrom prostora.
Po njegovih besedah bi bilo za stalen neposredni nadzor potrebnih več zaposlenih, vendar je bil razvoj dogodkov do napada povsem običajen, zato niso pričakovali, da bi lahko prišlo do tragedije.
Očitke o nestrokovnosti zavrača
Po dogodku so iz organizacije Animalex vodstvu očitali nestrokovno in neodgovorno ravnanje, pomanjkljiv nadzor ter prepozno posredovanje oskrbnikov. Zahtevali so tudi odstop direktorja in odgovornih za odločitev, da živali trajno združijo.
Cizelj očitke zavrača. Poudarja, da je bilo združevanje del evropskega programa vzreje ogroženih živalskih vrst, ki ga usklajuje Evropsko združenje živalskih vrtov in akvarijev (EAZA). Po njegovih besedah so priprave na prihod levinje potekale leto in pol. Oskrbniki so jo pred selitvijo obiskali na Madžarskem, da bi spoznali njeno vedenje, vsakodnevno rutino in način dela tamkajšnjih oskrbnikov.
Dodal je, da živalski vrt ne izbira živali samostojno, temveč o tem odločajo evropski koordinatorji na podlagi genetike, razpoložljivih prostorov in dolgoročnih programov ohranjanja vrste.
O usodi leva bodo odločali evropski strokovnjaki
Lev Uganda bo po tragediji ostal v zagrebškem živalskem vrtu. Evropski strokovni koordinatorji bodo analizirali vse okoliščine dogodka in odločili, ali ga bo mogoče v prihodnje združiti z drugo levinjo ali pa predstavlja preveliko tveganje. Po besedah direktorja bo odločitev temeljila na analizi videoposnetkov, poročil in strokovnih ocen vedenja živali.
Ne gre za osamljen primer
Cizelj je poudaril, da v skoraj stoletni zgodovini zagrebškega živalskega vrta podobnega primera niso zabeležili. Prvi levi so v Zagreb prispeli leta 1928. Ob tem je dodal, da so se podobni primeri v zadnjih letih dogajali tudi v drugih evropskih živalskih vrtovih, med drugim v Belgiji in londonskem živalskem vrtu, zato ne gre za osamljen dogodek.
Razprava o vlogi živalskih vrtov
Po smrti levinje so se oglasili tudi iz društva Prijatelji živali, kjer menijo, da je za tragedijo odgovoren sistem načrtne vzreje živali v živalskih vrtovih. Po njihovem mnenju takšna praksa služi predvsem interesom živalskih vrtov in ne zaščiti živali.
Cizelj se s tem ne strinja. Poudarja, da sodobni živalski vrtovi sodelujejo v mednarodnih programih za ohranjanje ogroženih vrst, katerih cilj je preprečiti njihovo izumrtje v naravi. Kot primere uspešnih projektov je navedel evropskega bizona in oriksa, ki ju je bilo mogoče vrniti v naravno okolje prav zaradi populacij, ohranjenih v živalskih vrtovih.