Najnovejši uradni podatki britanskega podjetja za študentska posojila Student Loans Company razkrivajo alarmantno stanje na področju financiranja visokega šolstva. Več deset tisoč študentov iz držav članic EU, ki so izkoristili ugodne pogoje britanskega izobraževalnega sistema pred izstopom države iz povezave (brexit), se je po pridobitvi diplome vrnilo v domovino ali odpotovalo drugam, pri tem pa prekinilo vsakršen stik z britanskimi davčnimi oblastmi. Ker so se preselili v tujino, so za uradni sistem praktično neizsledljivi, njihovi dolgovi pa so obtičali v državi.
Po poročanju tamkajšnjih medijev je skupni znesek neplačanih obveznosti evropskih študentov dosegel astronomskih 893 milijonov funtov ali 1,06 milijarde evrov. Kritiki opozarjajo, da gre za ogromno luknjo v državnem proračunu, ki bo na koncu obremenila britanske davkoplačevalce.
Problem izhaja iz obdobja, ko je bilo Združeno kraljestvo še v EU. V tistem času so imeli študenti iz celinske Evrope zakonsko pravico do enakih šolnin in enakih pogojev najemanja državnih študentskih posojil kot domači britanski študenti. Številni so to možnost s pridom izkoristili, saj so bila posojila namenjena tako kritju šolnin kot tudi življenjskih stroškov med študijem.
Pravila so se spremenila
Ko pa so ti študenti zaključili študij in zapustili Otok, se je sistem izterjave izkazal za povsem neučinkovitega. Nasprotno od domačih študentov, katerih odplačila se avtomatsko trgajo od plače prek britanskega davčnega urada, so tuji državljani v tujini odvisni od samoprijave svojih prihodkov. Mnogi med njimi niso nikoli posredovali svojih novih naslovov ali podatkov o zaposlitvi. Ker uradni organi nimajo neposrednega dostopa do davčnih podatkov v drugih državah, so ti dolžniki za britanski sistem preprosto "izginili".
Podatki kažejo, da je v nekaterih kategorijah delež posojil prebivalcev EU, ki so v zamudi ali prekršku, presegel celo 40 odstotkov. To pomeni, da skoraj vsak drugi evropski študent, ki je prejel britansko finančno pomoč, svojega dolga ne odplačuje v skladu s pravili. Javnost in opozicijski politiki zdaj od vlade zahtevajo odločnejše ukrepe ter sklenitev mednarodnih sporazumov za izmenjavo podatkov, s katerimi bi lahko dolžnike izsledili v njihovih domačih državah in izterjali neplačane milijone.
Čeprav so se pravila po brexitu spremenila in študenti iz EU zdaj plačujejo bistveno višje mednarodne šolnine ter nimajo več dostopa do državnih posojil, pretekle finančne obveznosti ostajajo nerešene. Ta primer ponovno sproža ostre razprave o tem, kako ranljiv je bil britanski visokošolski sistem in kako drago državo stanejo pomanjkljivosti v nadzoru nad čezmejnimi finančnimi obveznostmi.