Iranske oblasti se še naprej kljubovalno pripravljajo na morebiten napad ZDA, hkrati pa po zaprtju komunikacijskih kanalov s posebnim ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom poskušajo napad preprečiti s pomočjo okrepljene telefonske diplomacije. Sosednjim državam so tudi uradno sporočile, da lahko v primeru ameriškega napada na cilje v Iranu pričakujejo iranski povračilni udarec na ameriška vojaška oporišča v regiji.
Takšne klice iz Teherana so prejeli v Savdski Arabiji, Turčiji, Združenih arabskih emiratih in Katarju. Po neuradnih ocenah izraelskih uradnikov, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, se je ameriški predsednik že odločil za ukrepanje proti Iranu, vendar obseg in časovni okvir akcije ostajata nejasna.
Sočasno s protigrožnjami in obtožbami, da ZDA iščejo povod za napad zaradi želje po zamenjavi režima, poskušajo mednarodno in domačo javnost prepričati, da so razmere v državi spet pod nadzorom. Potem ko so oblasti v Iranu priznale veliko število žrtev med protestniki in odgovornost zanje pripisale »terorističnim elementom«, je iranski zunanji minister Abas Aragči zatrdil, da jim je po vsej državi uspelo ponovno vzpostaviti mir.
Ne glede na ta zagotovila internetne povezave v državi še vedno niso vzpostavljene. Že šesti dan zapored je Iran brez interneta; dostop je mogoč le prek sistema Starlink, ki ga je Elon Musk Irancem dal na voljo brezplačno. »Z budnostjo ljudi in organov pregona je bil vzpostavljen mir,« je dejal Aragči. Iranski minister za pravosodje Amirhosein Rahimi medtem zatrjuje, da vsakogar, ki se je 8. januarja odzval pozivu k protestom v izgnanstvu živečega princa Reze Pahlavija, obravnavajo kot kriminalca.
Režim vztraja pri smrtnih kaznih
Po torkovih večernih pogovorih ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Beli hiši o možnostih posredovanja proti Iranu je danes ključen dan, ki bi lahko predstavljal sprožilec za ameriški poseg. Ob močno rastočem številu žrtev – neuradne ocene zdaj omenjajo že od 12.000 do 20.000 mrtvih protestnikov, česar civilnodružbene organizacije še niso potrdile – bi namreč danes utegnili usmrtiti 26-letnega Erfana Soltanija, ki so ga po zgolj dveh dneh sojenja obsodili na smrt. Praviloma sojenja s tako zagroženimi kaznimi trajajo več let, prav tako pa se njihova izvršitev ne zgodi takoj.
Hitrost, s katero je bila napovedana eksekucija Soltanija, naj bi v državi, ki je lani zabeležila več kot 2000 usmrtitev in ima eno najvišjih stopenj izrekanja smrtnih kazni na svetu, delovala zastraševalno na druge protestnike. Ali so Soltanija danes dejansko usmrtili, še ni znano.
V ameriškem oporišču Al Udeid v Katarju danes niso zaznali obsežnih premikov vojakov na bližnji nogometni stadion in v nakupovalno središče, kot se je zgodilo lani le nekaj ur pred tem, ko je Iran v odgovor na ameriške zračne napade na jedrske cilje izstrelil rakete na oporišče. Vseeno so določenemu nenujnemu osebju ukazali, naj zapusti oporišče do srede zvečer.
Kljub Trumpovim grožnjam glede povračilnih ukrepov zaradi usmrtitev protestnikov iranski režim ni pripravljen popustiti. Pravosodni minister Golamhosein Mohseni-Ešeji je napovedal, da bodo sledili hitri sodni procesi in usmrtitve vseh, ki so bili pridržani med protesti po vsej državi. »Če želimo nekaj narediti, moramo to storiti zdaj. Če želimo nekaj narediti, moramo to storiti hitro. Če zamudimo dva ali tri mesece, to ne bo imelo enakega učinka,« je dejal in s tem opisal načrtovan zastraševalni učinek smrtnih kazni na preostale protestnike.
Telefonska diplomacija
Zunanji minister Abas Aragči se je o razmerah v regiji že pogovarjal s francoskim zunanjim ministrom Jeanom-Noëlom Barrotom. Slednji sicer meni, da so trenutni protesti v Iranu zatrti z najbolj nasilno represijo v sodobni zgodovini države, ki se mora nujno končati. Aragči je Barrotu dejal, da so v Iranu na delu tuje sile, kar je po njegovem mnenju treba obsoditi. Navedel je, da je zaradi nasilja v državi prišlo do smrti številnih Irancev ter velike škode na javni infrastrukturi. Aragči se je prav tako slišal s turškim šefom diplomacije Hakanom Fidanom, ki se je v pogovoru zavzel za vrnitev k pogajanjem kot sredstvu za zmanjšanje regionalnih napetosti.