Pogajanja za končanje vojne v Ukrajini so se opazno pospešila in tako bo očitno še naprej. Ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta bila v četrtek v Kremlju in po pogovorih s predsednikom Vladimirjem Putinom sporočila, da so se dogovorili za nov krog pogovorov, ki bo sledil sestankom ukrajinske in ruske delegacije pretekli torek in sredo v Abu Dabiju. Za Evropo je posebno pomembno sporočilo, da bo na teh prihodnjih pogovorih dobila mesto za mizo. Vsaj tako je ameriškega posrednika Steva Witkoffa po koncu pogovorov v Kremlju v četrtek proti večeru citirala agencija Interfax.
Če to drži, je pred staro celino naloga, da se dogovori, kdo bo govoril v njenem imenu. Da je to pereče vprašanje, ki potrebuje odgovor, je bilo v četrtek čutiti ob srečanju Evropske politične skupnosti na Irskem. Gre za dogodek, na katerega pridejo voditelji vseh evropskih držav, ne le članic Evropske unije. Tam je bil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je ta teden že priporočil Evropi, naj izbere enega predstavnika, ki bo govoril v njenem imenu.
Janša: Ali Costa ali konsenz o kom drugem
Tudi v sami EU je kar nekaj nezadovoljstva z razpršeno diplomacijo. Najbolj odmevno ga je izrazila italijanska premierka Giorgia Meloni, ki jo je zelo zmotil nedavni telefonski klic finskega predsednika in švedskega premierja ruskemu predsedniku. Zato je pisala predsedniku evropskega sveta Antoniu Costi s pozivom, naj EU govori z enim glasom. Costa se je strinjal in odgovoril, da je potreben usklajen, odločen in enoten nastop.
V Dublinu na vrhu Evropske politične skupnosti je tudi slovenski premier Janez Janša, ki je na vprašanje o tem dejal, da bi moral Evropsko unijo v mirovnih pogovorih med Ukrajino in Rusijo zastopati Costa ali pa oseba, ki bi jo izbrali voditelji članic EU. »Imamo predsednika (evropskega sveta) in če ne imenujemo nikogar drugega, potem mora EU zastopati on. Če evropski svet imenuje nekoga drugega s polnimi pooblastili za zastopanje Evropske unije, pa je to ta oseba. Zelo preprosto,« je po poročanju STA dejal Janša.
Predstavniki več držav so izrazili prepričanje, da bi morala Evropo predstavljati Costa in zunanjepolitična predstavnica Kaj Kallas. Med temi državami pa ni Nemčije in Francije. V Parizu pravijo, da bi se morali najprej dogovoriti o enotnem evropskem stališču, ki ga bodo zagovarjali na pogajanjih. To je samo po sebi velik izziv za 27 držav članic. Nemški kancler Friedrich Merz pa v razpravi o evropskem predstavništvu omenja format trojke Nemčija-Francija-Združeno kraljestvo, ki je imela doslej posebej izpostavljeno vlogo, a ni bila v stikih z Rusijo.
V Dublinu so sicer predvideni nadaljnji pogovori o mirovnem procesu za Ukrajino, saj bo v petek tam potekal neformalni vrh EU, ki je prvotno sicer namenjen umetni inteligenci.
Proti evropskim mirovnikom
Še pred začetkom srečanja v Kremlju je Putin dejal, da je napotitev evropskih mirovnih sil v Ukrajino po koncu vojne za Rusijo nesprejemljivo. »Evropejci zdaj pravijo, da bi takoj po mirovnem sporazumu v Ukrajino poslali mirovne sile. Kaj to pomeni? Za nas bi bile legitimna tarča in vojna bi se takoj nadaljevala … To je začarani krog,« je rekel Putin. Vprašanje mirovnih sil je del razprave o varnostnih jamstvih Ukrajini po končanju vojne, da je Rusija ne bi spet napadla. Evropa je nakazala pripravljenost, da pošlje enote v Ukrajino.
Ameriškima posrednikoma je Putin po navedbah ruskih medijev tudi jasno dejal, da nadaljnja širitev zveze Nato ni sprejemljiva. Iz Kremlja pa so po pogovorih Putina z Witkoffom in Kushnerjem sporočili, da so razpravljali o tristranskem srečanju Putina, ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Sicer še ni potrjeno, zgodilo pa naj bi se sredi prihodnjega tedna na Kitajskem, ki gosti letošnji vrh skupine Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC). Če se bo trojica srečala, bo na dnevnem redu gotovo tudi vprašanje Ukrajine, seveda brez njene ali evropske prisotnosti.