Francoski dijaki in zaposleni v javnem sektorju nočejo čakati pomladi, ko bi lahko predsedniške volitve prinesle spremembe. V teh dneh so organizirali, sicer ločene, demonstracije po vsej državi. Dijaki, ki so se ponekod spopadli s policijo, zahtevajo zagotovitev profesorjev za vse predmete in sploh več sredstev za srednje šole, ki so tudi, kar zadeva poslopja in opremo, marsikje v obupnem stanju. Za zaposlene v javnem sektorju, ki menijo, da jim je že doslej preveč padla kupna moč, pa je nesprejemljiv vladni predlog o zamrznitvi njihovih plač v letu 2027, ko bo inflacija triodstotna.
Primerjava s Slovenijo
Vsi predsedniški kandidati napovedujejo zvišanje plač učiteljem. Za socialdemokratskega kandidata Raphaëla Glucksmanna, ki ga podpira deset odstotkov volilcev, je »škandalozno«, da imajo učitelji v Sloveniji in na Portugalskem večjo kupno moč kot v Franciji.
Vseh javnih srednjih šol je v Franciji okoli 2500, dijaki pa so v torek, marsikje s podporo profesorjev, izvedli blokade v 338. V sredo so se protesti nadaljevali.
Vlada obtožuje leve populiste Nepokorjene Francije (LFI), da sedem mesecev pred predsedniškimi volitvami, na katerih bi njen kandidat Jean-Luc Mélenchon lahko prišel v drugi krog, »neodgovorno« zlorabljajo težaven položaj več srednjih šol v politične namene. LFI pa obtožuje vlado, da je na zahteve dijakov »odgovorila s policijo«.
Po zadnji anketi agencije IPSOS namerava 41 odstotkov mladih v starosti od 18 do 24 let glasovati za Mélenchona, 20 odstotkov pa za skrajno desno Marine Le Pen, ki bi sicer v prvem krogu zmagala s 35 odstotki glasov. Desničarski dnevnik Figaro meni, da je LFI izzvala proteste dijakov, ker hoče pokazati svojo veliko moč med mladimi in dati vedeti, kaj se bo zgodilo, če bo na oblast prišla Le Penova, ki podobno kot vladne in druge desničarske stranke nastopa kot zagovornica reda.
Kandidati molčijo o varčevanju
Zaradi proračunskih težav pa bo vlada lahko le v majhni meri upoštevala zahteve dijakov po več sredstvih za srednje šole ter ne bo popustila zaposlenim v javnem sektorju. Kljub varčevalnim ukrepom bo prihodnje leto že peto leto zapored proračunski primanjkljaj višji od pet odstotkov BDP. Javni dolg znaša že 119 odstotkov BDP, največ od leta 1946 in povojne obnove. Da so javne finance v Franciji v najslabšem stanju v EU, kažejo najvišje obresti za javni dolg med članicami, ki znašajo 4,8 odstotka, največ po letu 2008. Velik del davčnih prihodkov bo tako namenjen odplačevanju obresti za dolg. Vlada tudi ne more zmanjšati davka na goriva, kar škodi gospodarstvu. Premier Sébastien Lecornu, ki namerava proračun sprejeti z dekretom vlade, je v sredo posvaril pred zrušitvijo manjšinske vlade, ker bi sicer lahko prišlo do hude javnofinančne krize. Nobeden od številnih predsedniških kandidatov medtem noče govoriti o nepriljubljenih varčevalnih ukrepih. Mélenchon predlaga odpis petine javnega dolga ter zamrznitev ostalega, tako da Francija ne bi več plačevala obresti in bi bilo dovolj denarja za socialno državo.
Po zadnji anketi IPSOS je kar 90 odstotkov Francozov nezadovoljnih s svojo kupno močjo, zato so ogorčeni, ker bo vlada minus zmanjševala tudi z zamrznitvijo plač v javnem sektorju in pokojnin, višjih od 1260 evrov. Francozi so že od nekdaj zelo občutljivi za vsak najmanjši padec svojega visokega življenjskega standarda. Menda pa ne bo hujšega upora, kakršnega so leta 2018 izvedli rumeni jopiči, ker se bo nezadovoljstvo kanaliziralo v spomladanske volitve.
