Ko je Rusija poslala Georgija Avalianija v Ukrajino, je naredil prav to, kar so predlagali nemški voditelji ruskim vojakom – pobegnil je. Pacifist, ki je pobegnil s fronte po prisilni rekrutaciji, trdi, da je preživel pretepe in fiktivne usmrtitve v mučilnici, preden je pobegnil iz Rusije, piše Politico. Prejšnji teden mu je Nemčija sporočila, da se bo moral vrniti v Rusijo, ker da je tam varno.
Zvezni urad za migracije in begunce (BAMF) je v pismu zavrnil prošnjo 47-letnika za azil, pri čemer je sklenil, da je malo verjetno, da bi bil v Rusiji preganjan, če bi se vrnil – odločitev, ki je zaskrbela organizacije, ki pomagajo ruskim vojakom pobegniti pred vojno.
Zagovorniki dezerterjev pravijo, da odločitev krepi sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina, da za tiste, ki bežijo s fronte, ni varne poti, saj evropske države zaostrujejo azilno politiko, pogajanja za mir med Rusijo in Ukrajino pa so zastala.
»Tudi če bi lahko ušel smrti, bi me poslali na fronto ali bi me čakalo 15 let zapora,« je dejal Avaliani, ki se namerava pritožiti na odločitev.
Lani poleti so tudi ZDA začele deportirati prosilce za azil nazaj v Rusijo, zadnji let z njimi je v Moskvo prispel prejšnji teden.
Novembra lani je EU zaostrila vizumska pravila za ruske državljane. »Evropski politiki pravijo, da se morajo Rusi boriti proti Putinu, da se morajo upreti,« pravi Aleksej Alšanski, nekdanji vodja čete v vojski, danes analitik pri organizaciji A Farewell to Arms, ki pomaga ruskim dezerterjem. »Ljudje, ki so dejansko zavrnili boj za Putina in so prestali zelo težko pot, ne dobijo pomoči od teh istih držav,« dodaja.Bežanje pred vojno
Avaliani je bil eden od desettisočih Rusov, ki so septembra 2022 prejeli vpoklic zaradi Putinove delne mobilizacije. Gradbeni inženir in oče treh otrok je povedal, da je na začetku jasno povedal, da se noče boriti. »To ni moja vojna. Sem pacifist,« je povedal za Politico. Vendar so njegove prošnje za izključitev zaradi zdravstvenih in družinskih razlogov zavrnili.
»Brez smisla se je boriti proti sistemu,« je dejal. »Če te hoče pogoltniti, te bo. Zato sem se odločil ukrepati.«
Kmalu po prihodu na fronto v vzhodni Ukrajini je pobegnil, vendar so ga ujeli in odpeljali, kot opisuje, v »mučilnico« v rusko zasedenem Lugansku. Tam, pravi, so ga pretepali in nad njim izvajali fiktivne usmrtitve. Pogoji so bili nečloveški, je dejal.
Ko so ga vrnili na fronto, je spet pobegnil in so ga drugič ujeli. Nato mu je končno uspelo prečkati mejo z Belorusijo in od tam v Uzbekistan.
Medtem ko je Avaliani živel v tujini, pravi, je policija obiskala njegov dom in zaslišala njegovo ženo. Leta 2025 sta se z družino združila in zaprosila za politični azil v Nemčiji.
Sprememba stališča
Odločitev, da Avalianija vrnejo, je močan obrat od stališča Nemčije na začetku ruske invazije na Ukrajino. Septembra 2022 je namreč Marco Buschmann, tedanji nemški minister za pravosodje, pozdravil izseljevanje Rusov, primernih za mobilizacijo. Na omrežju X je zapisal, da »kdor sovraži Putinovo politiko in ljubi liberalno demokracijo, je v Nemčiji zelo dobrodošel«.
Takratna notranja ministrica Nancy Faeser je za časnik Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung povedala, da »kdor pogumno nasprotuje predsedniku Vladimirju Putinu in se s tem izpostavlja veliki nevarnosti, lahko zaprosi za azil v Nemčiji zaradi političnega preganjanja«.
V letih 2022 in 2023 je približno eden od desetih ruskih moških, ki so primerni za vojsko, prišel v Nemčijo in prejel neko obliko pravne zaščite. Leta 2024 in leta 2025 se je ta številka močno znižala, na približno štiri odstotke.
Politični kontekst
Vlada nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki je prevzela oblast maja lani, je uvedla strožji nadzor migracij v upanju, da privabi volilce stran od skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), zdaj največje opozicijske stranke v bundestagu.
Pismo z zavrnitvijo, ki ga je Avaliani prejel, navaja, da je malo verjetno, da bi bil v Rusiji preganjan, razen morda z denarno kaznijo. Dodajajo, da Rusija zdaj ne mobilizira, in zaključujejo, da ni »znatne verjetnosti, da bi ruska država ali drugi akterji imeli konkretne in vztrajne interese z njim«.
Kritični aktivisti
Aktivisti trdijo, da ocena nemških oblasti ignorira dejansko situacijo v Rusiji. Mnogi, poslani na fronto leta 2022, se še niso vrnili domov. Rusija pa še vedno vsak mesec rekrutira približno 30.000 vojakov.
Po besedah Artjoma Klige, odvetnika pri organizaciji Connection, nemške oblasti ne razlikujejo med tistimi, ki se izogibajo vpoklicu, in dezerterji, kot je Avaliani, ki so dejansko prejeli vpoklic. Zanje tveganje ob vrnitvi v Rusijo ni denarna kazen, temveč zapor ali prisilna vrnitev na fronto.
Dokazno breme
»Na koncu poskušajo nemške oblasti svojo odločitev utemeljiti s statistiko,« pravi Peter von Auer, pravni strokovnjak pri nemški organizaciji za pravice beguncev Pro Asyl. »Trdijo, da je statistično malo verjetno, da se bo tisto, česar se prosilci za azil bojijo, dejansko zgodilo.«
Od 8200 ruskih moških, primernih za vojsko, ki so od leta 2022 zaprosili za azil v Nemčiji, jih je le 416 prejelo neko obliko zaščite, kot je status azilanta.
Dezerterji najverjetneje predstavljajo majhno manjšino v teh primerih, glede na ovire, s katerimi se srečujejo tisti, ki so že bili vpoklicani in poskušali pobegniti iz Rusije v Evropo.
Alšanski iz organizacije A Farewell to Arms pravi, da deportacija ljudi, kot je Avaliani, spodkopava obljubo Evrope, da bo podpirala Ukrajino v boju proti Rusiji. »Zavrnitev azila Putinu pomaga ohranjati idejo, da je bežanje brez smisla,« pravi in dodaja, da več ko je dezerterjev, lažje bo braniti Ukrajino.
