Llarena je odločitev sprejel po tem, ko je špansko ustavno sodišče podprlo razširitev zakona o amnestiji iz leta 2024, da bi vključeval tudi kaznivo dejanje zlorabe javnih sredstev.
Zakon o amnestiji za katalonske separatiste, ki so jih preganjali po neuspešnem referendumu o osamosvojitvi Katalonije leta 2017, prvotno ni veljal za osebe, ki jih preiskujejo zaradi zlorabe javnih sredstev, in je tako izključeval Puigdemonta. Slednji je namreč obtožen, da je za organizacijo referenduma uporabil javna sredstva, kar so sodišča opredelila kot zlorabo.
Puigdemont je po neuspelem referendumu pobegnil v Belgijo, da bi se izognil aretaciji.
Trgovanje z amnestijo in podporo
Za sprejetje zakona o amnestiji si je sicer vlada v Madridu pod vodstvom premierja Pedra Sancheza prizadevala v zameno za podporo Puigdemontove katalonske separatistične stranke Junts v parlamentu. Stranka je pozneje umaknila podporo vladajoči koaliciji in Sanchezu očitala, da ni izpolnil svojih obveznosti.
Junts je v petek tudi glasovala proti ukrepom vlade za soočanje s hudo stanovanjsko krizo, ki je v zadnjem času po vsej državi sprožila množične proteste. Zaradi zavrnitve predlaganih ukrepov je nato Sanchez v ponedeljek napovedal, da bodo 29. novembra v Španiji potekale predčasne parlamentarne volitve.