Podnebne tožbe državljanov proti lastnim državam postajajo v zadnjem dobrem desetletju vse pogostejše. Do povečanja prihaja po leta 2015 doseženih pariških podnebnih zavezah, ko se je mednarodna skupnost zavezala, da si bodo države prizadevale rast temperatur omejiti na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Po podatkih raziskave Svetovni trendi na področju sodnih sporov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki so jo pripravili na London School of Economics, se je število podnebnih tožb iz 884 evidentiranih primerov v letu 2017 povzpelo na 3099 primerov v letu 2025.
Tožniki: kršene so naše človekove pravice
Porast tožb kaže, da je to sedaj že uveljavljena oblika pravnega in političnega pritiska na vlade v Evropi, ZDA in Avstraliji. Eden izmed letošnjih podnebnih tožb prihaja iz Avstralije, kjer se je deset državljanov odločilo tožiti vlado, ker naj ta ne bi izpolnjevala svojih zakonskih dolžnosti, da ljudi zaščiti pred škodo, ki jo povzročajo podnebne spremembe.
Skupino tožnikov iz vseh delov Avstralije sestavljajo pripadniki avtohtonih ljudstev, gasilci in invalidi. V tožbi pojasnjujejo, da jim podnebne spremembe že povzročajo uničujočo škodo. Dodatno se tveganja zanje po njihovih ocenah povečujejo zaradi vladnih odobritev novih projektov in subvencij na področju premoga in zemeljskega plina. Temeljni očitek v njihovi tožbi je, da avstralska vlada krši njihove človekove pravice, med drugim pravico do življenja in kulture, s tem, da v skladu z mednarodnimi podnebnimi cilji ne ureja proizvodnje fosilnih goriv.
Po vročinskem valu v tožbo
Podobno kot drugi tožniki je prepričana, da Avstralija ne poskrbi dobro za državljane zaradi podnebnih sprememb in tudi ne zasleduje izvajanja podnebnih ciljev. Posebej problematično se ji zdi, da Avstralija večino izkopanega premoga in plina izvozi, nato pa emisije, ki nastanejo pri njunem zgorevanju v tujini, izključuje iz svojih podnebnih ciljev. Kot opozarja, podnebne spremembe ne poznajo državnih meja. Posledice izpuščenih toplogrednih plinov se vračajo tudi v Avstralijo v obliki vročinskih valov, požarov in poplav.
»Trenutno se morajo ljudje, kot sem jaz, sami spopadati z vse hujšimi vročinskimi valovi brez zadostne podpore, medtem ko vlade še naprej sprejemajo odločitve, ki poslabšujejo podnebne spremembe,« pravi Fischerjeva. Želi si, da se nosilci odločitev zavedajo, da ti vročinski valovi že vplivajo na zdravje ljudi, njihove bivalne razmere, finančno stanje in zmožnost preživetja.
