Sobarici v Avstriji delodajalec ni izplačal neto plače za februar in marec v znesku 1372,69 evra. Poleg tega ji je zadržal tudi posebna izplačila in nadomestilo za neizkoriščen dopust v višini 836,59 evra bruto, poroča avstrijski portal meinbezirk.at.
Ko se delodajalec ni odzval na njene prošnje, se je obrnila na delavsko zbornico v Kremsu, ki je preračunala njene terjatve in podjetje pozvala k plačilu. Ker se podjetje tudi nanje ni odzvalo, bo zbornica dolgovane zneske izterjala po sodni poti.
»Zlasti v hotelirstvu in gostinstvu vedno znova doživljamo, da se zaposlenim zadržuje njihova prislužena plača ali posebna izplačila. To ni malenkosten prekršek, ampak je preprosto nezakonito,« je pojasnila vodja okrožnega urada delavske zbornice v Kremsu. Dodala je, da se nikomur ni treba sprijazniti z neupravičenim zadrževanjem težko prisluženega denarja. »Borimo se za vsak cent naših članov,« je še poudarila. Izplačilo plače namreč predstavlja eno osrednjih obveznosti vsakega delodajalca.
V slovenskem gostinstvu podobne težave
Podobni primeri so pogosti tudi v Sloveniji, kjer gostinstvo izstopa kot ena najbolj problematičnih panog glede kršitev delovnopravne zakonodaje. Po podatkih inšpektorata za delo se je število ugotovljenih kršitev v zadnjem letu povečalo za enajst odstotkov. Gostinstvo je z 10,4 odstotka vseh kršitev na tretjem mestu, takoj za gradbeništvom in predelovalnimi dejavnostmi. Najpogostejše kršitve se nanašajo prav na plačilo za delo, vključno z neizplačilom ali zamujanjem pri izplačilu plač, dodatkov in regresa za letni dopust.
Kljub rednim poostrenim nadzorom, zlasti v poletni sezoni, so postopki inšpektorata pogosto dolgotrajni. Sindikati opozarjajo, da napovedani nadzori delodajalcem omogočajo, da pred prihodom inšpektorjev prikrijejo nepravilnosti. Poleg tega inšpektorat nima pooblastil, da bi delodajalca neposredno prisilil k izplačilu dolgovanih zneskov. Inšpektorji lahko izrečejo le globo, zato morajo delavci svoje terjatve pogosto uveljavljati po sodni poti.
Kako ukrepati ob neizplačilu plače?
Če delavec ne prejme plače, je prvi korak običajno pogovor z delodajalcem, saj je včasih vzrok le napaka v računovodstvu. Če pogovor ni uspešen, je nujen pisni poziv k plačilu. V dopisu naj delavec navede konkreten znesek dolga in postavi primeren rok za plačilo, na primer od sedem do štirinajst dni. Priporočljivo je, da se dopis pošlje s priporočeno pošto, saj s tem delavec zagotovi dokazilo o prejemu.
Če tudi to ne zaleže, lahko delavec poda prijavo na inšpektorat za delo, kar lahko vodi do prekrškovnega postopka in globe za delodajalca. V skrajnem primeru lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in svoje terjatve izterja s tožbo na delovnem sodišču.