Ključna točka spora je model razširjene odgovornosti proizvajalca (EPR), po katerem bi morale farmacevtska in kozmetična podjetja kriti vsaj 80 odstotkov stroškov dodatne, kvartarne stopnje čiščenja odpadnih voda. Ta stopnja je nujna za odstranjevanje mikropolutantov, kot so ostanki zdravil, ki jih obstoječi sistemi ne morejo izločiti.

Farmacevtska industrija opozarja, da dodatnih stroškov pri generičnih zdravilih – ki predstavljajo 70 odstotkov vseh terapij v Evropi, a le majhen del skupne porabe – preprosto ni mogoče absorbirati. Ana Gongola, predsednica Hrvaškega združenja generičnih farmacevtskih podjetij, poudarja, da so cene generikov že desetletje pod pritiskom, medtem ko stroški energije in dela rastejo. Združenje Medicines for Europe ob tem navaja drastičen primer: cena metformina, ključnega zdravila za sladkorno bolezen, bi se lahko zaradi nove dajatve po nekaterih ocenah zvišala tudi do 800 odstotkov. To bi lahko vodilo v umik nekaterih zdravil s trga in povzročilo kritična pomanjkanja.

Znanstveniki: Čakanje na ukrepe bi bilo nevarno za javno zdravje

Na drugi strani znanstveniki opozarjajo, da je problem farmacevtskega onesnaženja preveč resen, da bi ga odlagali. Nikolina Udiković Kolić z Instituta Ruđer Bošković pojasnjuje, da antibiotiki v okolju predstavljajo poseben izziv. Ker jih konvencionalne čistilne naprave ne odstranijo, se pojavljajo v rekah in podzemnih vodah, kjer že v nizkih koncentracijah spodbujajo razvoj protimikrobne odpornosti (AMR). Raziskave kažejo, da se v reke vsak dan izpuščajo milijarde bakterij, odpornih proti antibiotikom, kar pomeni, da odpadna voda ne predstavlja le kemijskega, temveč tudi nevarno mikrobiološko onesnaženje.

Direktiva tako postavlja Evropo pred težko dilemo: kako doseči visoke ekološke standarde in hkrati ohraniti stabilno proizvodnjo poceni zdravil. Medtem ko industrija zahteva podrobnejšo oceno ekonomskih posledic in opozarja na tveganje dodatnih stroškov, znanstvena skupnost poudarja, da je kvartarno čiščenje nujen korak za zaščito vodnih ekosistemov in javnega zdravja.

Nekatere agencije za zdravila mirijo, da kritičnih pomanjkanj zdravil še ni, vendar je vzdržnost sistema ob novih okoljskih dajatvah le še vprašanje časa. 

Priporočamo