Nakupovanje v italijanski občini Livigno predstavlja edinstveno izkušnjo, saj kupci ne plačajo niti davka na dodano vrednost niti carinskih dajatev. Kot poroča nemški Focus, ta ureditev temelji na večstoletni zgodovini. Vse do sredine prejšnjega stoletja so bili prebivalci v zimskih mesecih zaradi neprevoznih alpskih prelazov tudi do šest mesecev popolnoma odrezani od sveta.
Da bi zagotovili njihovo preživetje, so kraju podelili posebne davčne pravice, ki so se ohranile vse do danes. Prve olajšave segajo celo v 16. stoletje, uradno pa so oblasti ta status potrdile na začetku 20. stoletja. Ta davčna ugodnost je predstavljala ključni dejavnik za gospodarski razvoj Livigna v zadnjih desetletjih ter ga preoblikovala v priljubljeno turistično destinacijo.
Kljub ugodnostim pa veljajo stroge omejitve. Turisti lahko poleg polnega rezervoarja v vozilu s seboj odnesejo le certificirano rezervno posodo z največ desetimi litri ustreznega goriva. Uradne smernice občine Livigno jasno določajo: »Nakupi, opravljeni v okviru dovoljene količine, ne smejo imeti komercialnega značaja, torej morajo biti občasne narave in namenjeni izključno osebni ali družinski uporabi potnikov ali kot darilo, ki po svoji naravi in količini ne kaže nikakršnega komercialnega namena.« Tisti, ki te meje presežejo, tvegajo visoke kazni zaradi utaje davkov.
Prihodnost cone pod vprašajem po olimpijskih igrah
Zgodovinski razlogi za poseben status sicer bledijo, gospodarska realnost in zapletenost zakonodajnih postopkov pa za zdaj ohranjata obstoječe stanje. Vendar so zimske olimpijske igre Milano-Cortina 2026, kjer je Livigno gostil tekmovanja v deskanju na snegu in prostem slogu, kraj postavile na svetovni zemljevid. Hkrati so sprožile nove razprave o upravičenosti njegovega davčnega statusa.
Medtem ko so hotelirji in gostinci oddali vse nastanitve, so nekateri lokalni trgovci izrazili zaskrbljenost. Poudarili so, da so športniki in spremljevalno osebje izrinili tradicionalne turiste, ki so v kraj prihajali predvsem zaradi ugodnih nakupov. To je v nekaterih primerih vodilo celo do občutnega padca prodaje v primerjavi z običajno zimsko sezono.
Ta izkušnja je ponovno odprla vprašanje, ali Livigno s posodobljeno infrastrukturo in mednarodno prepoznavnostjo še vedno potrebuje davčne ugodnosti za svojo gospodarsko uspešnost. Morebitna odprava statusa proste cone bi imela pomembne posledice. Najslabši scenarij predvideva takojšen gospodarski šok z drastičnim upadom turizma in posledično izgubo delovnih mest. Po drugi strani pa optimistični scenarij predvideva postopno preusmeritev gospodarstva v druge oblike turizma, kot so velnes, gastronomija in doživetja.
Pritisk iz Bruslja in gospodarski trendi
Evropska unija si že dlje časa prizadeva za večjo uskladitev davčnih sistemov med državami članicami, da bi preprečila davčne utaje in zagotovila pošteno konkurenco. Čeprav neposredna zakonodaja, ki bi ciljala na zgodovinske posebne cone, kot je Livigno, ne obstaja, splošna usmeritev kaže na zmanjševanje davčnih izjem.
Evropska komisija je v zadnjih letih Italijo večkrat opozorila na neskladja v davčnem sistemu, kar kaže na povečan nadzor nad posebnimi davčnimi režimi. Livigno sicer ne predstavlja edinega območja s posebnimi gospodarskimi ugodnostmi v Evropi, saj obstajajo številne druge posebne gospodarske cone, namenjene spodbujanju naložb. Vendar za vse takšne cone veljajo pravila EU o državni pomoči, ob tem pa jih mora odobriti evropska komisija.