Srbsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da so pridržani osumljeni zlorabe uradnega položaja, pranja denarja, zlorab pri javnih naročilih, davčne utaje, davčne prevare v zvezi z DDV ter ponarejanja uradnih listin.
Odstopil štiri dni pred zrušenjem nadstreška
57-letni Siniša Jokić, nekdanji vodja Zavoda za varstvo kulturne dediščine mesta Novi Sad, je osumljen kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in trgovanja z vplivom. Jokić se je v središču pozornosti javnosti znašel že v preteklosti.
Portal Razglas news navaja, da se je njegovo ime pojavljalo že v preiskavi o zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu avgusta 2025. Takrat je tožilstvo za organizirani kriminal odredilo pridržanje več oseb, med katerimi je bil tudi on.
Jokić je po izobrazbi zgodovinar in dolgoletni javni delavec v Novem Sadu ter vidni član Srbske napredne stranke (SNS). Položaj direktorja zavoda je zasedel leta 2016, nepreklicno pa je odstopil 27. oktobra 2024 – le štiri dni pred tragičnim zrušenjem nadstreška. Po njegovem odstopu je bil za vršilca dolžnosti imenovan Dalibor Rožić, Jokić pa trenutno opravlja delo kustosa v Muzeju mesta Novi Sad.
Spornih 14 postopkov javnih naročil
Mediji so o Jokiću poročali že leta 2021, ko je bil po navedbah portala NSuživo eden ključnih akterjev pri projektu obnove številnih fasad zgodovinskih stavb v Novem Sadu. Leta 2022 je portal Nova ekonomija poročal, da kot direktor ni želel odgovarjati na vprašanja o poškodbah na stavbi Banovine, ki so nastale med gradnjo podzemne garaže.
Poleg Jokića je policija pridržala še 45-letnega I. P., 49-letnega N. M., odgovorno osebo fundacije Novi Sad 2021 – Evropska prestolnica kulture, ter 58-letnega V. N. Preiskovalci sumijo, da sta Jokić in V. N. izvedla 14 postopkov javnih naročil v skupni vrednosti 271.026.493 dinarjev (približno 2,3 milijona evrov). Po predhodnem dogovoru naj bi posle dodeljevali podjetju Prima idea, d. o. o., čeprav so vedeli, da podjetje dogovorjenih del ne bo v celoti izvedlo.
Opranih več kot 2,6 milijona evrov
Razpisni pogoji naj bi bili prilagojeni omenjenemu podjetju, njegove ponudbe pa sprejete, kljub temu da niso izpolnjevale zahtev. Odgovorna oseba I. P. naj bi pri tem sodelovala s predložitvijo lažne dokumentacije. Po izplačilih je bil denar nakazan na zasebne račune, dvignjen v gotovini in preusmerjen naprej.
S temi manevri naj bi oprali več kot 300.000.000 dinarjev (2,6 milijona evrov) nezakonito pridobljenih sredstev. Prav tako preiskovalci sumijo, da se je s tem podjetje izognilo plačilu davkov v znesku več kot 20 milijonov dinarjev (okoli 170.400 evrov). N. M. se dodatno očita, da je z nevestnim delom omogočil neutemeljeno izplačilo več kot 10 milijonov dinarjev (85.200 evrov) istemu podjetju.