Prehod v novo leto je nekdanjemu avstrijskemu finančnemu ministru, ljubljencu tabloidov in nekdanjemu zetu naroda, prinesel precejšnjo mero olajšanja. V petek, na svoj 57. rojstni dan, je Karl-Heinz Grasser zapustil zapor v Innsbrucku, v katerem od junija lani prestaja pravnomočno štiriletno zaporno kazen. Sodišče je namreč ugodilo vlogi njegovega zagovornika, da Grasser kazen nadaljuje v hišnem zaporu pod elektronskim nadzorom.
»Premlad, prelep in prepameten«
Korošec Grasser je bil vzhajajoča zvezda Svobodnjaške stranke (FPÖ). Leta 2000 je postal najmlajši finančni minister v zgodovini države; položaj je zasedel v prvi konservativni desničarski koalicijski vladi pod kanclerjem Wolfgangom Schüsslom. Grasser je bil priljubljena tarča tabloidov, zanimanje rumenih medijev je zbujal s svojim razkošnim in hedonističnim življenjskim slogom, ki se je še okrepil po poroki z dedinjo draguljarske dinastije Swarovski Fiono Pacifico Griffini.
Schüsslova vlada je do leta 2007 izpeljala več spornih privatizacij. Za Grasserja je bila usodna prodaja družbe Buwog, ki je upravljala približno 60.000 državnih stanovanj. Izkazalo se je, da je bila država s tem poslom oškodovana za več kot milijardo evrov in da je bilo prek davčnih oaz izplačanih za 9,8 milijona evrov podkupnin. Približno tretjina tega zneska naj bi pripadla Grasserju. Afera Buwog je postala najodmevnejši primer politične korupcije v zgodovini druge avstrijske republike.
Ko so sumi preiskovalcev pricurljali v javnost, si je Grasser obupno prizadeval braniti svojo brezhibno podobo. Mnogi Avstrijci se še danes spominjajo televizijske pogovorne oddaje, v kateri je prebral pismo občudovalke, ki je trdila, da ga pravosodje preganja, ker je »premlad, preveč inteligenten, prelep« in povrh vsega še poročen z bogato žensko.
Preiskava in sojenje sta trajala kar 16 let. Marca lani je vrhovno sodišče Grasserja dokončno obsodilo zaradi zlorabe zaupanja, ponarejanja dokazov in sprejemanja podkupnin. Kazen so mu vrhovni sodniki znižali z osem na štiri leta zapora. »Gre za huda kazniva dejanja s hudimi posledicami,« je sodbo komentirala predsednica senata. »Tega v Avstriji še ni bilo.«
Poleg Grasserja sta bila na zaporno kazen obsojena tudi njegova poročna priča in nekdanji generalni sekretar FPÖ Walter Meischberger ter nekdanji lobist Peter Hochegger, ki je z delnim priznanjem na začetku procesa močno obremenil nekdanjega finančnega ministra.
V zapor v Innsbrucku je Grasser odšel 2. junija lani, a že sredi julija so ga opazili, kako z ženo kosi v lokalu ob Vrbskem jezeru. Direktor zapora mu je namreč odobril začasni 48-urni izhod za obisk staršev. Kmalu zatem je iz celice odkorakal zaradi osemurnega obiska družine v Kitzbühelu. Nekaj tednov pozneje je zapor zapustil zaradi nenadnih zdravstvenih težav. Po nujni operaciji na kliniki v Innsbrucku je več tednov preživel v bolnišnici, nato je njegov odvetnik Norbert Wess 2. septembra vložil vlogo za prestajanje kazni v elektronsko nadzorovanem hišnem zaporu – dan po tistem, ko je nova zakonska ureditev uvedla to možnost v avstrijski pravni red. Z zapestnico bo smel Grasser zapustiti dom izključno zaradi odhoda na delo. Za pogojni odpust bo lahko zaprosil junija 2027, po prestani polovici kazni.
Obsodila ga je sodnica iz afere Patria
Afera Buwog še vedno zasleduje padlega političnega zvezdnika. Avstrijsko tožilstvo za gospodarstvo in korupcijo (WKStA) preiskuje domnevno davčno utajo, povezano z nezakonito pridobljenim premoženjem. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do štiri leta zapora, poleg tega pa še denarna kazen v višini do dvakratnika utajenega davka. Grasser je od maja lani v osebnem stečaju; v postopku je bilo prijavljenih za 34 milijonov evrov terjatev, od tega 8,5 milijona evrov dolguje davčnim organom. Upnikom je ponudil triodstotno poplačilo.
Na prvi stopnji je Grasserja obsodil senat pod predsedovanjem sodnice Marion Hohenecker. Ta je še kot Marion Zöllner sodila tudi v procesu Patria; njena obsodilna sodba je edina v tej čezmejni orožarski aferi, ki je postala pravnomočna in dokončna. Wolfgang Riedl je bil obsojen na tri leta zapora, od tega dve leti pogojno, ker je – kot izhaja iz sodbe – med 1. januarjem in 2. septembrom 2005, torej še pred javnim razpisom oktobra istega leta, nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši prek »posrednika in osebnega prijatelja« Jožeta Zagožna obljubil 900.000 evrov in ugodnosti za stranko predsednika vlade, če bo ta poskrbel za to, da bo razpis prilagojen ponudbi Patrie in da bo ta posel tudi dejansko dobila. V sodbi je hkrati zapisano, da je Riedl 15. februarja 2007 obljubljenih 900.000 evrov Jožetu Zagožnu v gotovini tudi izročil. Vsi vpleteni so te očitke vseskozi zanikali.