Po tej direktivi morajo vojaki nemudoma ukrepati proti vsakršni invaziji na dansko ozemlje, tudi če bi šlo za ameriške sile, ki bi skušale prevzeti Grenlandijo. Stalni ukaz zahteva, da se dansko vojaško osebje »takoj vključi v boj« ob vsakem napadu na dansko ozemlje, ne da bi čakalo na povelja, tudi če poveljniki ne bi bili obveščeni o razglasitvi vojne, so za časnik Berlingske potrdili obrambno poveljstvo in ministrstvo, poroča Euronews.
Direktiva je znova pritegnila pozornost po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump večkrat zagrozil, da bo Grenlandijo po potrebi zavzel s silo, saj jo označuje za ključno za nacionalno varnost ZDA.
Konec zveze Nato
Danska premierka Mette Frederiksen je ta teden dejala, da bi vojaški poskus zavzetja Grenlandije — avtonomnega ozemlja v okviru Kraljevine Danske — pomenil konec zveze NATO.
»Če bi se Združene države odločile vojaško napasti drugo članico Nata, bi se vse ustavilo,« je Frederiksen povedala za dansko televizijo TV2.
»To vključuje Nato in s tem varnost, ki jo zagotavlja od konca druge svetovne vojne.«
Direktiva iz leta 1952 določa, da se mora na napad odgovoriti brez obotavljanja in brez iskanja odobritve. Obrambno ministrstvo je potrdilo, da ukaz »še vedno velja«, poročajo danski in grenlandski mediji.
Arktično poveljstvo, danska vojaška oblast na Grenlandiji, bi presodilo, ali določena situacija predstavlja napad, v skladu z obstoječimi postopki.
Direktiva je bila sprejeta po napadu nacistične Nemčije na Dansko aprila 1940, ko so se komunikacije delno zrušile in številne vojaške enote niso vedele, kako ukrepati, navaja Danska nacionalna enciklopedija.
Namen ukaza je zagotoviti, da vojaške sile ob napadu takoj začnejo z obrambo brez čakanja na posebna povelja.
Tako danska kot grenlandska vlada zavračata Trumpove predloge o nakupu ali zasegu otoka.
Priprava srečanja na visoki ravni
Danska je medtem pozdravila napoved srečanja z ZDA prihodnji teden, na katerem bodo razpravljali o Trumpovem ponovnem pritisku, da Grenlandija preide pod ameriški nadzor.
»To je dialog, ki je potreben in ki sta ga zahtevali tako danska kot grenlandska vlada,« je za dansko televizijo DR povedal obrambni minister Troels Lund Poulsen.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v sredo povedal, da bo do srečanja o Grenlandiji prišlo prihodnji teden, vendar ni navedel podrobnosti o času, kraju ali udeležencih.
»Nisem tukaj, da bi govoril o Danski ali vojaškem posredovanju. Srečal se bom z njimi prihodnji teden in se bomo o tem pogovorili,« je Rubio povedal novinarjem na Kapitolu.
Grenlandska vlada je za DR potrdila, da bo sodelovala na srečanju med Dansko in ZDA.
»Nič o Grenlandiji brez Grenlandije. Seveda bomo tam. Mi smo tisti, ki smo zahtevali srečanje,« je povedala grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt.
Grenlandija, katere 80 odstotkov ozemlja leži severno od arktičnega kroga, ima približno 56.000 prebivalcev, večinoma Inuitov.
