Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju dejal, da je Danska pripravljena finančno prispevati k nakupu orožja, da pa je potrebno še urediti podrobnosti.
Tudi nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je izrazil pripravljenost njegove države na sodelovanje in dodal, da še preučujejo, kako bi lahko sodelovali.
Švedski obrambni minister Pal Jonson pa je ob pripravljenosti na sodelovanje pozdravil grožnjo ZDA o zaostritvi sankcij proti Rusiji ter napovedi dobave sistemov protiraketne obrambe patriot in drugih oborožitvenih sistemov Ukrajini. "Švedska bo k temu prispevala," je dejal za AFP.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je že v ponedeljek po srečanju z ameriškim kolegom Petom Hegsethom v Washingtonu povedal, da bo Nemčija financirala dva sistema protiraketne obrambe patriot za Ukrajino.
Trump je pred tem v Beli hiši na srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem razkril dogovor, v skladu s katerim bi evropske članice Nata od ZDA za več milijard dolarjev kupile orožje za Kijev. Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu pa je dal 50 dni, da ustavi napade na Ukrajino, v nasprotnem primeru je Moskvi zagrozil z uvedbo 100-odstotnih carin na rusko blago.
Rutte je pri tem dejal, da bi lahko evropske države črpale iz svojih zalog, ki bi jih nato dopolnile z novim ameriškim orožjem. Med potencialnimi kupci orožja za Ukrajino pa je poleg Nemčije, Danske, Švedske in Nizozemske navedel tudi druge članice Nata, kot so Kanada, Norveška, Finska in Združeno kraljestvo.
Norveški obrambni minister Tore O. Sandvik je sicer za AFP dejal, da se s Kijevom, ki so mu vojaško že zelo pomagale, neposredno dogovarjajo o njegovih potrebah.
