Zasedanja se bodo udeležili tudi ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff ter zet Donalda Trumpa Jared Kushner. V Parizu bosta vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi general Alexus Grynkevich in generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Sprva je bilo predvideno, da se bo srečanja udeležil tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio, ki pa ga ne bo zaradi dogajanja okoli Venezuele. V Parizu bo tudi slovenski premier Robert Golob.
Zagotovila Ukrajini, da jo bodo branili, če Rusija spet napade
Osrednja tema bodo varnostna jamstva Ukrajini. Poleg napotitve vojakov v mednarodne sile, ki bi jih podpirale Združene države, je pred voditelji vprašanje zavezujočih zagotovil o obrambi Ukrajine, če bi jo Rusija po sklenitvi mirovnega dogovora spet napadla. Dogovorili naj bi se tudi o načinu nadzora prekinitve ognja ter o podpori ukrajinski vojski ter dolgoročnih obrambnih sporazumih.
Cilj srečanje je tudi uskladiti zaveze med Evropo, ZDA in Ukrajino, da bodo v prihodnje del pogajalskega paketa v pogovorih z Moskvo. Znano je namreč, da so bili pogledi Evrope in ZDA na mirovni predlog v preteklih mesecih pogosto različni. Govorili naj bi tudi o usklajenih prihodnjih korakih, če Moskva mirovni predlog zavrne. Gre za povečanje podpore Ukrajini in pritiska na Rusijo.
Macron, Zelenski, Merz, Starmer na tiskovni konferenci
Dogajanje v Parizu se začenja z delovnim kosilom francoskega predsednika Emmanuela Macrona, Zelenskega in ameriške delegacije. Voditelji drugih držav koalicije voljnih bodo v Elizejsko palačo prišli kasneje. Srečanje se bo predvidoma končalo v zgodnjih večernih urah s tiskovno konferenco Macrona, Zelenskega, nemškega kanclerja Friedricha Merza in britanskega premierja Keira Starmerja.
Zelenski se je 28. decembra na Floridi sestal s Trumpom. Govorila sta o mirovnem načrtu v 20 točkah. Glavne odprte točke ostajajo ozemlje, varnostna jamstva in nadzor jedrske elektrarne Zaporožje. Kar se tiče ozemlja, Rusija zahteva umik ukrajinske vojske iz vsega Donbasa. Kijev je nakazal, da je na to pripravljen, če bi se za enako razdaljo umaknila ruska vojska in bi bilo tam demilitarizirano območje pod nadzorom ukrajinske policije. Rusija nasprotno zahteva nadzor zase.
3. januarja pa so se v Kijevu sestali svetovalci za nacionalno varnost iz evropskih držav. Zelenski je po srečanju dejal, da se Ukrajina pripravlja tako na možnost miru kot na možnost, da se bo vojna nadaljevala.
