V pozni nočni objavi na omrežju Truth Social je ameriški predsednik razglasil, da je dansko ozemlje zdaj »ameriški protektorat«. Ker niti Danska niti njeni evropski zavezniki nimajo vojaške moči, da bi ZDA preprečili prevzem otoka, so po tej logiki nemočni. Ko vodilna članica Nata zahteva suvereno ozemlje druge države, je zavezništvo paralizirano, Trump pa se sklicuje na načelo, da je »posest devet desetin prava«, navaja The Atlantic.
Tak scenarij se je še prejšnji petek zdel skoraj smešen. Toda po strmoglavljenju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in Trumpovi trditvi, da ZDA zdaj »vodijo« Venezuelo, je postal bistveno bolj verjeten. Danski politiki in varnostni strokovnjaki že mesece z zaskrbljenostjo razmišljajo o morebitnem drznem poskusu Trumpove administracije, da bi ZDA priključila Grenlandijo – z uporabo sile, prisile ali celo s poskusom, da bi lokalno prebivalstvo, ki šteje približno 56.000 ljudi, pridobili na svojo stran z obljubami o dobičkih od rudarjenja. Zdaj se ti strahovi stopnjujejo.
»Kmalu«
Po tem, ko so ameriške sile zajele Madura, je Katie Miller, nekdanja uradnica Bele hiše in žena vplivnega Trumpovega svetovalca Stephena Millerja, na omrežju X objavila zemljevid Grenlandije, prekrit z ameriško zastavo, z napisom: »Kmalu.« Naslednje jutro je Trump v intervjuju ponovno poudaril svojo namero. »Grenlandijo potrebujemo, absolutno,« je dejal.
Evropski voditelji so Trumpove ozemeljske ambicije dolgo ignorirali. Po Venezueli tega ne počnejo več. Danska premierka Mette Frederiksen je poudarila, da je treba predsednikove grožnje jemati resno. »Na žalost mislim, da je treba ameriškega predsednika jemati resno, ko pravi, da si želi Grenlandijo,« je povedala za dansko javno radiotelevizijo DR.
Propad zavezništva
Ameriški uradniki in Trumpovi zavezniki sicer zmanjšujejo verjetnost vojaškega posega. Stephen Miller je za CNN dejal, da to niti ne bi bilo potrebno: »Nihče se ne bo vojaško spopadel z ZDA zaradi prihodnosti Grenlandije.« A Trump možnosti uporabe sile ni izključil. Če bi ZDA stopile na to pot, bi Nato nehal obstajati v trenutku, ko bi prvi ameriški vojak stopil na grenlandsko ozemlje.
»Če ZDA napadejo drugo članico Nata, se vse ustavi,« je dejala Frederiksenova.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je opozoril na 5. člen Nata, ki določa, da je napad na eno članico napad na vse. »Grenlandija je del Kraljevine Danske. Ker je Danska članica Nata, to načeloma velja tudi za Grenlandijo,« je dejal.
Toda kako bi se to v praksi sploh odvilo? Eden od evropskih uradnikov je bil za The Atlantic neposreden: »Grenlandije ne moremo braniti. Se šalite?«
Trumpovi navdušeni
Podporniki Trumpovih ambicij glede Grenlandije so nad dogajanjem navdušeni. Jørgen Boassen, Trumpov najvidnejši zagovornik na Grenlandiji, je dejal, da gre za »veliko priložnost in nov začetek«. Trdi, da si številni Grenlandci želijo neodvisnosti od Danske in od »danskih elit«, ki po njegovem mnenju ne razumejo lokalne kulture in jezika.
Kljub temu javnomnenjske raziskave ne kažejo široke podpore priključitvi ZDA. Boassen pravi, da se ljudje bojijo javno izraziti podporo, saj bi jih doletele politične in osebne posledice. Zatrjuje, da je Trump za Grenlandce rešitelj.
Evropski voditelji to vidijo povsem drugače. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da lahko o prihodnosti Grenlandije odločata le Grenlandija in Danska. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot pa je zapisal: »Grenlandija ni naprodaj.«
Po besedah nekdanjega ameriškega veleposlanika v Köbenhavnu Rufusa Gifforda so Danci zmedeni in prestrašeni, saj ne vedo, kakšni so Trumpovi resnični nameni. Najverjetnejši scenarij je, da bo Trump uporabil ameriška varnostna jamstva za Ukrajino kot vzvod za pritisk na Evropo, vključno z Dansko, da sprejme ameriške načrte za Grenlandijo.
Strah pred tem, da bi Trump v povračilo zmanjšal podporo Ukrajini, je po besedah nekdanjih uradnikov razlog, da se Nato dolgo ni bolj odločno odzval.
Trumpovo »blefiranje«?
Po uspešnih vojaških posegih v Iranu, Nigeriji in zdaj Venezueli se zdi, da je Trump pripravljen uporabiti silo tudi drugje. Grenlandija je morda naslednja tarča. Kot je dejal eden od njegovih zaveznikov: »Si po tem, kar se je zgodilo v Caracasu, res želite preveriti, ali Trump blefira?«
Danski politiki opozarjajo, da bi lahko ZDA vse svoje varnostne cilje dosegle z dogovorom z Dansko, dolgoletno zaveznico. »Če želijo bazo ali radar, naj povedo, kje,« je dejal eden izmed njih. »Vse se je mogoče dogovoriti.«
Toda sovražen prevzem ozemlja zaveznice bi imel katastrofalne posledice za čezatlantske odnose.
Trump se je medtem norčeval iz danske prisotnosti na otoku z izjavo, da so za varnost dodali »le eno pasjo vprego«. A prav enota Sirius Patrol, ki dejansko patruljira po Grenlandiji s pasjimi vpregami, že desetletja v izjemno težkih razmerah uveljavlja dansko suverenost.
