Pri danski radioteleviziji DR so poročali, da se je država na morebitni napad ZDA na Grenlandijo pripravljala s tajnim pošiljanjem zalog krvi in eksploziva za uničenje letaliških stez. Razmere glede usode Grenlandije so se namreč močno zaostrile po ameriškem napadu na Venezuelo in ugrabitvi tamkajšnjega predsednika Nicolasa Madura. Takrat naj bi Američani – po besedah enega od virov televizije DR – dobili občutek, da lahko »hodijo po vodi«.
Majhen kontingent danskih, francoskih, nemških, norveških in švedskih vojakov, ki so ga po novih Trumpovih grožnjah prepeljali na Grenlandijo, je predstavljal predhodnico dodatnim okrepitvam. Kot so poročali pri DR, je nadaljnja razporeditev vključevala elitne danske enote in francoski kontingent, usposobljen za bojevanje na hladnih gorskih območjih. Danska letala in francosko vojno ladjo so takrat že napotili proti severnemu Atlantiku.
Celoten manever so javnosti predstavili kot del vojaške vaje Arktična vzdržljivost pod vodstvom Danske. Vendar je dejansko šlo za priprave na morebitno invazijo ZDA. Danski vojaki so takrat na Grenlandijo prispeli tako z zalogami krvi kot z eksplozivom za uničenje letaliških stez v prestolnici Nuuk in v mestu Kangerlussuaq.
Poleg tega so po poročanju televizije DR v vladi sprejeli odločitev, da danski vojaki ob morebitni invaziji ne bodo izvedli zgolj pasivnega odpora, temveč se bodo aktivno bojevali. Ker Trump ni izključeval uporabe sile za zavzetje Grenlandije, je bila možnost spopada povsem realna.
Takšne zaostritve potem vendarle ni bilo. Posredoval je generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte in Trumpa prepričal o novih pogajanjih z Dansko ter skupni krepitvi varnosti arktičnega območja.