Evropska unija je v ponedeljek sprejela sankcije proti 826 ruskim podjetjem in 743 posameznikom, ki ta podjetja vodijo. S skupno 1569 novimi osebami in poslovnimi subjekti so to številčno največje sankcije, kar jih je kdaj sprejela Evropska unija, je sporočil Svet EU, potem ko so seznam na srečanju v Bruslju potrdili zunanji ministri sedemindvajseterice. Skupno je zdaj na seznamu 4600 ruskih posameznikov in entitet.
»Nove sankcije so odgovor na stopnjevanje neprekinjene ruske agresije na Ukrajino, zlasti na nedavne brutalne vojaške operacije, ko namenoma ciljajo civilno prebivalstvo in povzročajo hudo trpljenje civilistom,« so zapisali v Svetu EU. Dodali so, da so osebe in podjetja na seznamu del ruskega vojaškega in industrijskega kompleksa, skoraj polovica pa jih je vpletena v proizvodno verigo balističnih raket. Podjetja na seznamu imajo po navedbah EU skupno najmanj 20 milijard evrov prometa na leto in zaposlujejo 250.000 ljudi. Sankcije vključujejo prepoved poti v EU, zamrznitev sredstev in prepoved finančnega poslovanja z njimi. »Zdaj ni čas za zmanjšanje pritiska na Moskvo, ampak za povečanje,« je dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. V Rusiji medtem znova obtožujejo Evropo, da zavira doseganje miru v Ukrajini.
Bela hiša resno pritisnila na Kijev?
Na drugi strani Atlantika si je Bela hiša prizadevala za prekinitev napadov na energetske objekte v Rusiji in Ukrajini. Nenadna nedeljska napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so dosegli tovrstni obojestranski dogovor, je obvisela v zraku. Kijev je po napovedi, da je pripravljen na takšno premirje, v ponedeljek sporočil, da ga očitno ni, ker da je Rusija od nedelje ponoči zadela šest ukrajinskih energetskih objektov. Iz Rusije o takšnih napadih Ukrajine v ponedeljek vsaj sprva niso poročali.
Več zahodnih in ukrajinskih medijev je poročalo, da so Združene države močno pritisnile na Kijev, naj ne napada ruskih energetskih objektov. »Vsem govorijo, da bodo ustavili deljenje obveščevalnih podatkov in PURL,« je neimenovani ukrajinski predstavnik dejal za Kijev Independent. Obveščevalni podatki so ključnega pomena za ukrajinske napade in obrambo, PURL pa je mehanizem, ki Ukrajini zagotavlja ameriško orožje in opremo, ki ju plačujejo druge zaveznice. Ustavitev obeh bi znatno prizadela ukrajinske zmogljivosti, četudi bi evropske zaveznice lahko pokrile del izpada.
Pritisk na Ukrajino spada med Trumpove poskuse, da bi znižal cene energentov doma pred kongresnimi volitvami. V to strategijo sodi tudi dogovor z Moskvo o ruski dobavi dizelskega goriva svetovnemu trgu. Demokrati in nekateri republikanci v ameriškem senatu so ga pozvali, naj dogovor prekliče, sam pa je na to odgovoril: »Odločil sem se, da bo Amerika vedno na prvem mestu.«
Nato bi »zlomil« vsakega napadalca na njegovo ozemlje
Poveljnik sil Nata v Evropi, ameriški general Alexus Grynkewich, je medtem posvaril pred napadom katere koli države na ozemlje zveze Nato z besedami, da bi zavezništvo v tem primeru uničilo vse v takšni operaciji, če bi bil napadalec tako nespameten, da bi se je lotil, je poročala agencija Reuters.
Grynkewich je vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, kar je položaj, ki ga tradicionalno zaseda ameriški general. Govoril je na varnostni konferenci v Varšavi in dejal, da je Nato obrambno zavezništvo, da pa bo »zlomilo« vsak napad na katero koli njegovo članico ter poskrbelo za to, da bo vsak tak napad popolnoma neuspešen.
Izrecno sicer ni govoril o Rusiji, a je bilo očitno, da besede letijo tudi ali predvsem nanjo. V zadnjem času se kopičijo opozorila evropskih obveščevalnih služb in politikov pred ruskimi hibridnimi napadi na stari celini ali celo pred konkretnejšo vojaško operacijo. »Zlomili bi vojni aparat sovražnika, če bi se nas odločil napasti. S tem ne mislim samo na konkretne napadalne enote, pač pa na vse in kar koli, kar bi napad podpiralo, ga usmerjalo in vzdrževalo,« je dejal Grynkewich.
