Julija 2011 je Norveško pretresel dvojni teroristični napad, ki ga je izvedel skrajni desničarski ekstremist Anders Behring Breivik. Najprej je v središču Osla eksplodirala avtomobilska bomba pred poslopjem vlade, nato pa se je napadalec, preoblečen v policista, odpravil na otok Utoya, kjer je potekal tradicionalni poletni tabor mladinskega podmladka norveške laburistične stranke.
Na otoku je sledil eden najbolj pretresljivih pokolov v sodobni evropski zgodovini. Breivik je več kot eno uro sistematično streljal na udeležence tabora, ki so panično bežali, se skrivali med drevesi ali se skušali rešiti s plavanjem v mrzlem jezeru. Veliko žrtev je bilo starih med 14 in 19 let.
V bombnem napadu v Oslu je umrlo osem ljudi, na Utoyi pa še 69. Skupno je bilo ubitih 77 ljudi, več kot 300 pa jih je bilo ranjenih. Tragedija je globoko pretresla Norveško, ki je veljala za eno najvarnejših in najbolj odprtih držav na svetu.
Dan, ki je spremenil državo
Napadi so sprožili temeljit razmislek o varnosti, pripravljenosti policije in nevarnosti skrajnega ekstremizma. Preiskava je pokazala številne pomanjkljivosti pri odzivu varnostnih služb, zaradi česar je Norveška v naslednjih letih izvedla obsežne reforme sistema zaščite in reševanja.
Dogodek je imel tudi močan psihološki vpliv na državo. Številni preživeli in svojci žrtev se še danes soočajo s posledicami tragedije, Utoya pa je postala simbol boja proti sovraštvu, nasilnemu ekstremizmu in politični nestrpnosti.
Spomin na žrtve ostaja živ
Po vsej Norveški danes potekajo spominske slovesnosti, na katerih se državni vrh, svojci in preživeli poklanjajo žrtvam. Na Utoyi in v Oslu prižigajo sveče, polagajo cvetje in z minuto molka zaznamujejo dan, ki je za vedno zaznamoval državo.
Norveški kralj Harald V. in predsednik vlade sta ob obletnici poudarila pomen ohranjanja demokracije, strpnosti in odprte družbe ter opozorila, da je boj proti ekstremizmu še vedno eden največjih izzivov sodobne Evrope.
Petnajst let po tragediji Utoya ostaja opomin, kako uničujoče posledice imajo politični ekstremizem, sovraštvo in radikalizacija.
Breivik večkrat zaprosil za predčasni izpust
Anders Behring Breivik je bil avgusta 2012 spoznan za prištevnega in obsojen na 21 let zapora zaradi terorizma in naklepnega umora. Gre za najvišjo zaporno kazen po norveški zakonodaji, ki pa vključuje možnost neomejenega podaljševanja. To pomeni, da lahko ostane v zaporu vse življenje, če oblasti ocenijo, da še vedno predstavlja nevarnost za družbo.
Kazen prestaja v strogo varovanem zaporu Ringerike, kjer je večinoma ločen od drugih zapornikov. V preteklih letih je večkrat vložil tožbe proti norveški državi zaradi pogojev prestajanja kazni, pri čemer je trdil, da dolgotrajna osamitev krši njegove človekove pravice. Sodišča so njegove zahteve večinoma zavrnila.
Leta 2022 in znova leta 2024 je zaprosil za pogojni izpust, vendar so norveška sodišča oba predloga zavrnila. Presodila so, da Breivik ni pokazal obžalovanja za svoja dejanja, da še naprej zagovarja skrajna ideološka stališča in da ostaja resna nevarnost za družbo.
