V ponedeljek je odjeknila novica, da se bosta štiriletni pandi konec januarja vrnili na Kitajsko. Novica je bila na Japonskem deležna velike pozornosti. Čeprav je bila njuna vrnitev vnaprej načrtovana, ima odhod močan simbolni pomen, saj prihaja v času zaostrenih odnosov med Japonsko in Kitajsko. Odnosi med državama so se namreč v zadnjih mesecih poslabšali zaradi geopolitičnih vprašanj.

V torek so televizijske kamere ujele dolge vrste obiskovalcev, ki so se prišli poslovit od preljubih pandic. Številni so nosili klobuke, torbe in druge spominke s podobo pand, pred vhodom v živalski vrt pa so čakali že od zgodnjih jutranjih ur.

»Želim si, da bi te pande za vedno ostale na Japonskem,« je povedala 60-letna Hiroyo Kashio, zaposlena v gostinstvu. »Vem, da pripadajo Kitajski, a ker sta se rodili tukaj, bi ju res rada še naprej videla v Uenu.«

Živalski vrt je naval obiskovalcev pričakoval, zato so omejili ogled pandjega paviljona na približno eno minuto na obiskovalca. Od prihodnjega tedna bodo za ogled potrebne spletne rezervacije, v zadnjih 12 dneh pred njunim odhodom, do 25. januarja, pa bodo obiskovalce izbirali z žrebom.

Foto: Reuters

Dan po tem, ko je v javnost prišla novica, da bo Japonska kmalu izgubila še zadnji dve veliki pandi, so se v torek v živalski vrt Ueno v Tokiu zgrnile množice obiskovalcev. Foto: Reuters

Zadnje pande na Japonskem

Dvojčka sta se v živalskem vrtu rodila junija 2021 in hitro postala ena največjih atrakcij, zlasti po tem, ko sta njuna starša lani zapustila Japonsko. Ko bosta Xiao Xiao in Lei Lei odpotovala, bo Japonska prvič po letu 1972 ostala brez velikih pand.

»Rojstvo teh dveh pand nam je prineslo izjemno veliko, tako v doživetjih kot v čustvenem smislu,« je dejal Hitoshi Suzuki, vodja oskrbovalcev v živalskem vrtu Ueno. »Za to sem izjemno hvaležen.«

Simbol diplomacije

Kitajska ima dolgo tradicijo tako imenovane »panda diplomacije«, pri kateri pande posoja zavezniškim državam kot simbol prijateljstva, v določenih primerih pa jih tudi odpokliče kot izraz nezadovoljstva. Velike pande, ki so avtohtone na Kitajskem, se po izteku posojilnih pogodb praviloma vrnejo domov – tudi mladiči, rojeni v tujini.

»Morda so imele izjave naše premierke določen vpliv,« je še dodala Kashio. »A pande ne bi smele biti politično vprašanje. So simbol prijateljstva med Japonsko in Kitajsko in iskreno upam, da se bodo nekoč lahko vrnile.«

Priporočamo