Tako kot vsako leto je tudi letos evropska komisija objavila širitvena poročila o napredku kandidatka za članstvo na njihovi poti v Evropsko unijo. Izkaz napredka je tokrat za štiri države kandidatke nekoliko drugačen. Črna gora in Albanija, ki veljata za najobetavnejši kandidatki z najhitrejšim napredkom ter Moldavija in Ukrajina, ki sta po pridobitvi kandidatskega statusa začeli hitre spremembe zakonodaje, so dobile ciljne datume, ko bi lahko zaprle določena poglavja.
Črna gora daleč pred ostalimi
Najbolj razveseljujoče je tokratno poročilo za Črno goro, ki daleč pred ostalimi državami z 21 zaprtimi poglavji od 33 vodi v pristopnem procesu k Evropski uniji. Komisija v objavljenem kažipotu za Podgorico ocenjuje, da bi lahko preostala poglavja na pristopnih konferencah zaprla še letos. Država namreč po njihovi oceni izpolnjuje vse pogoje za zaprtje teh poglavij. Pristopna pogodba, ki se sicer že pripravlja, pa bi po ocenah evropske komisije lahko bila podpisana junija prihodnje leto.
»Črna gora bi lahko postala osemindvajseta članica Evropske unije leta 2028,« je ob predstavitvi poročila napovedala komisarka za širitev Marta Kos. Še novembra naj bi Črna gora zaprla poglavja energetike, prometne politike, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, obdavčenja ter prost pretok blaga. Zaključek pogajanj s preostalimi poglavji, ki se nanašajo na finančne storitve, regionalno politiko, okolje in podnebne spremembe ter zunanjo, varnostno in obrambno politiko, pa je predviden za december.
Albaniji poziv, da ohrani tempo
»Obstajajo različni kažipoti, bolj kot so države napredovale v pogajalskem procesu, lažje je določiti pot do konca,« je razložila Kosova. Kljub prvotnim pričakovanjem, da bo kažipot za preostalo trojico tudi določal časovnik za večino poglavij, se je komisija odločila za bolj previden pristop. Albanija, Ukrajina in Moldavija so dobile zgolj enoletne akcijske načrte, kje bi lahko prišlo do uspešnega zaključka pogajanj.
Albanija, ki jo trenutno pretresajo protesti mladih zaradi slabih pogojev v izobraževalnem sistemu, je sicer v zadnjem letu odprla vsa pogajalska poglavja, štiri pa zaprla. Kot je poudarila Kosova, mora Albanija sedaj ohraniti hitrost sprejemanja reform. Da bi lahko dosegli zastavljeni cilj vlade, da do leta 2027 zaključijo pristopna pogajanja (komisija cilj opisuje za realističnega), je ob zagonu reform treba spodbujati vključujoč in konstruktiven politični dialog. Komisija ocenjuje, da bi Albanija lahko odprla še preostala poglavja in tako lahko do konca prihodnjega leta zaključila pristopna pogajanja.
Moldavija pripravljena na odprtje vseh poglavij
Ukrajina in Moldavija, katerih pot v EU je bila predvsem povezana s hitrimi geopolitičnimi spremembami v evropski soseščini po začetku vojne v Ukrajini, bosta poslej očitno še bolj samostojno napredovali na njunih poteh v EU. Po ocenah komisije lahko Moldavija odpre še preostala pogajalska poglavja. Evropska komisija je zadovoljna zaradi pospešitve moldavskega sprejemanja skupnega evropskega pravnega reda. Posebej izpostavljajo, da so dosegli nadaljnji napredek pri ključnih reformah na področju pravne države. Tudi za Moldavijo se pričakuje, da ohrani tempo reform, da bi lahko uresničila svoj cilj zaključka pristopnih pogajanj do začetka leta 2028.
Ukrajina podobno želi do konca leta 2028 zaključiti pristopna pogajanja, vendar je njen tako hiter napredek zaradi potekajoče vojne vprašljiv, čeprav komisija že sedaj hvali hitre reformne dosežke Kijeva. Evropska komisija podpira ta ambiciozni cilj, vendar meni, da je za to potrebna pospešitev tempa reform,« ocenjujejo v poročilu. »Kdaj bi lahko Ukrajina postala članica, v tem trenutku ne moremo reči,« je priznala Kosova. Vendarle bi lahko država v prihodnjem letu po oceni komisije zaključili sedem pogajalskih poglavij: izobraževanje in kultura, intelektualna lastnina, zaposlovanje in socialna politika, industrijska politika, raziskave, zunanji odnosi ter zunanja in varnostna politika.
Za Srbijo z novo vlado nova priložnost
Pri večini ostalih kandidatk je sicer pridružitveni proces zastal ali zašel v slepo ulico. Bosna in Hercegovina je bila denimo vnovič opozorjena, da mora država končno imenovati glavnega pogajalca in opraviti pravosodne reforme. Srbiji, kjer je zmagala študentska lista, pa se po oceni evropske komisije ponuja nova priložnost v približevanju Evropski uniji. Kot je opozorila komisarka Kosova, je v državi prihajalo do nazadovanja pri temeljnem pogajalskem sklopu, ki se dotika vladavine prava in demokracije. "Sedaj se ponuja priložnost za spremembo smeri in nov začetek," je ocenila Kosova.
Napredek države na poti k EU bo temeljil na prizadevanjih nove vlade, da obrne negativne trende v procesu približevanja, opozarja komisija, kjer so kritizirali tudi raven usklajenosti srbskih zunanjepolitičnih odločitev s skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Ta je ostala na nizki ravni. Komisija sicer ocenjuje, da je nova srbska vlada dobila močan mandat za reforme.