»Težko bo, a ni nemogoče. Vse bo odvisno od politične volje,« se glasi ocena enega od poznavalcev pogajalskega procesa za novi večletni proračun EU za obdobje 2028–2034. Po poletnem tipanju, med katerim so se države članice opredelile do predloga evropske komisije za naslednji sedemletni proračun Evropske unije, se pogajanja zdaj pomikajo v glavno fazo. Ta bo trajala vsaj do druge polovice decembra, če ne dlje.
Trenutno je še vedno aktualen pogajalski okvir irskega predsedstva, ki je po ostrih kritikah tako imenovanih varčnih držav (Nemčije, Danske, Švedske, Nizozemske, Finske in Avstrije) prvotni predlog evropske komisije zmanjšalo za dobrih 160 milijard evrov, na 1825 milijard evrov. Še vedno gre za rekorden obseg; aktualni proračun znaša približno 1074 milijard evrov. Irsko predsedstvo je v predlogu ohranilo vseh pet novih virov financiranja, ki jih je predlagala komisija, ni pa se odločilo za tri dodatne vire, ki jih je predlagal evropski parlament: dajatev na digitalne storitve, dajatev na spletne igre na srečo in stave ter dajatev na kapitalske dobičke iz kriptosredstev. Medtem ko rezi za varčne države niso bili zadostni – nemški kancler Friedrich Merz predloga ni prepoznal kot ustrezne osnove za dogovor –, so bili z njim zelo nezadovoljni zagovorniki ambicioznejše Evrope v evropskem parlamentu in komisiji. Prepričani so, da je njihove cilje mogoče uresničiti le z ustrezno velikim proračunom.
Novi viri bodo ključni
»Irski predlog je velika polomija za uresničevanje prihodnjih prednostnih nalog EU,« ocenjuje soporočevalka evropskega parlamenta za novi proračun Carla Tavares (S&D). Stališče parlamenta je bilo po irskem zmanjšanju predloga komisije izrazito odklonilno. Prevladuje prepričanje, da si Evropska unija s tem škoduje pri uresničevanju zastavljenih ciljev, ki segajo od krepitve konkurenčnosti in obrambnih sposobnosti do ohranjanja ustrezne ravni kohezijske politike, krepitve odpornosti proti krizam, vlaganj v izobraževanje in zaščite demokracije.
Portugalska evropska poslanka ocenjuje, da je zdajšnje obdobje ključno za to, ali bo dogovor mogoče doseči do konca leta. Tavaresova meni, da bodo evropski poslanci brez dogovora držav članic o novih virih financiranja težko potrdili novi proračun, potem ko ga bo sprejel evropski svet. »Pomembno bi bilo dogovor doseči še letos, saj bo prihodnje leto v EU več volitev – v Franciji, Italiji, na Poljskem, Finskem in v Grčiji,« opozarja Tavaresova.
Evropski parlament še nikoli ni zavrnil proračuna, ki so ga sprejele države članice, vendar njegova podpora tokrat po ocenah Tavaresove ni samoumevna. Če bi aktualni premierji začeli klicati evropske poslance iz svojih držav in jih prepričevati, naj podprejo proračun, bi po njenih izračunih lahko zagotovili le 280 glasov. Za sprejetje proračuna bi jih potrebovali še dobrih 80 več. »Za našo skupno prihodnost ne bi bilo dobro, če bi glasovali proti proračunu. Upam, da se to ne bo zgodilo. Prav zato moramo delati na novih skupnih virih financiranja,« poudarja Tavaresova.
Iskanje dogovora v decembru bodo nekoliko zapletle tudi španske parlamentarne volitve, ki bodo konec novembra. Premier Pedro Sánchez bi utegnil izgubiti, zmagala bi lahko konservativna Ljudska stranka, skrajno desni Vox pa bi lahko podvojil število glasov. Poznavalci ne želijo špekulirati o morebitnem sodelovanju Voxa v španski vladi in posledicah, ki bi jih to lahko imelo za proračunska pogajanja. Je pa jasno, da nova španska vlada še ne bo imenovana do decembrskega vrha, za katerega so evropskim voditeljem že priporočili, naj imajo v prtljagi kakšno srajco več zaradi možnosti, da se precej zavlečejo.
