Nedoslednost v sporočanju je postala zaščitni znak vojne, ki vstopa v četrti teden. Najnovejši ultimat – da mora Iran v 48 urah znova odpreti Hormuško ožino, sicer se bo soočil z napadom – poudarja strateški pomen tega prehoda. Njegovo zaprtje je blokiralo na desetine naftnih tankerjev, povzročilo energetsko krizo in ogrozilo svetovno gospodarstvo z recesijo, ki bi lahko prizadela milijone ljudi, poroča CNN in dodaja, da se je predsednik Trump znašel v situaciji, ko retorična zmeda in protislovne grožnje ne morejo več prikriti posledic njegovih odločitev.
Po mnenju analitikov CNN bo kmalu jasno, ali bo stopnjevanje konflikta ponudilo izhod ali pa bo le še poslabšalo gospodarske in politične razmere, ki jih že zdaj težko obvladuje. Z ultimatom si je Trump postavil novo rdečo linijo, pri čemer nič ne kaže, da bo Iran popustil. Teheran namreč ne odstopa od groženj z napadi na ladje v ožini, kar ostaja njegov glavni vzvod moči v spopadu. Če Trump ukaže napad na iransko energetsko infrastrukturo, bo to verjetno sprožilo najsilovitejše iransko maščevanje doslej in pretreslo svetovne naftne trge. Če pa ne stori ničesar in ožina ostane zaprta, bo iranskim voditeljem pokazal, da lahko kljubujejo ameriški in izraelski vojaški moči.
Napad na energetske objekte bi hkrati tvegal humanitarno krizo v državi, ki se že sooča s pomanjkanjem, saj so bolnišnice in vodovodni sistemi odvisni od stabilne oskrbe z energijo. Kritiki Trumpu očitajo pomanjkanje strategije in končnega cilja za vojno, ki jo je sprožil brez posvetovanja s kongresom.
Brez jasnega načrta
"Nimajo vizije, načrta ali izhodne strategije. Očitno niso predvideli nekaterih dogodkov, kot je zaprtje Hormuške ožine," je v nedeljo za CNN povedal Hakeem Jeffries, vodja demokratske manjšine v predstavniškem domu.
Nova eskalacija bi skoraj zagotovo okrepila negativne globalne posledice konflikta, ki je nepriljubljen tudi v ZDA. Raziskava CBS News in YouGov je pokazala, da skoraj šest od desetih Američanov meni, da vojna poteka slabo. Vendar Trumpova administracija kljub temu brani svoj pristop. "Predsednik misli resno," je za Fox News dejal Mike Waltz, ameriški veleposlanik pri Združenih narodih. "Za razliko od svojih predhodnikov se drži svojih rdečih linij in ne bo dovolil, da bi ta genocidni režim držal svetovno gospodarstvo za talca."
Stopnjevanje za umiritev?
Finančni minister Scott Bessent je za NBC izjavil, da je "včasih treba stopnjevati napetosti, da bi se te umirile". Takšna retorika sproža primerjave s preteklimi ameriškimi posredovanji v Vietnamu in Iraku, ki so se iz omejenih operacij sprevrgla v izčrpavajoče vojne.
"Ta administracija je popolnoma izgubila stik z realnostjo," je bil oster demokratski senator Chris Murphy. "Vojna ji polzi iz rok. Cene za milijone Američanov rastejo v nebo, konca pa ni na vidiku."
Po drugi strani zagovorniki strategije trdijo, da so zračni napadi oslabili iransko vojaško vojsko in da bodo izraelski napadi na vodstvo – vključno z atentatom na vrhovnega voditelja Alija Hameneja – kmalu prinesli rezultate. Upokojeni viceadmiral Robert Harward po poročanju CNN meni, da to kaže na krhkost iranskega režima.
Iran ne kaže znakov popuščanja
Kljub pritiskom se iranski režim ne lomi. Konec tedna je Teheran pokazal svoje zmogljivosti, ko je raketa zadela stavbo v izraelskem mestu Arad, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 84 ljudi.
Iran je izstrelil tudi balistične rakete srednjega dosega proti skupnemu ameriško-britanskemu oporišču Diego Garcia v Indijskem oceanu. Čeprav cilja niso zadele, doseg več kot 3000 kilometrov nakazuje, da so ranljivi tudi oporišča in ladje, ki so doslej veljali za varne. Iranska vojska je v odgovor na Trumpove grožnje posvarila, da bo Hormuško ožino zaprla za nedoločen čas, ter napadla infrastrukturo v Izraelu in državah, ki gostijo ameriška oporišča.
Nevarnost širitve vojne
Naraščajoče napetosti so ceno nafte brent že potisnile na 114,09 dolarja za sodček. Analitiki ugibajo, da bi ZDA lahko napadle naftni terminal na otoku Harg, vendar bi napad najverjetneje zahteval tudi sodelovanje kopenske vojske, kar prinaša še večja tveganja.
Analitiki menijo, da bodo Trumpove naslednje poteze ključne. Lahko uresniči ultimat in razširi vojno ali pa poskuša doseči dogovor, čeprav je vojna iranski režim le še dodatno radikalizirala. "Bližamo se prelomni točki. ZDA žal nimajo veliko možnosti," je za CNN sklenil Danny Citrinowicz, nekdanji vodja oddelka za Iran v izraelski obveščevalni službi.