Potem ko se je konflikt med ZDA in Iranom v začetku letošnjega leta močno zaostril z blokado Hormuške ožine, so iranske sile svojo taktiko razširile. Doslej so v oboroženih spopadih izvedli napade na najmanj pet podatkovnih centrov v regiji, med njimi pa izstopa tisti na Amazonov center (AWS) v Bahrajnu.
Iranska revolucionarna garda je objavila seznam 29 tehnoloških tarč v regiji. Na seznamu so lokacije v lasti velikanov, kot so Amazon, Google, Microsoft, Nvidia in Palantir. Za Teheran te lokacije predstavljajo legitimne vojaške cilje, saj omenjena podjetja zagotavljajo storitve za ameriške vojaško-obveščevalne projekte in tesno sodelujejo z ameriško vlado.
Ogroženih več kot 1,8 bilijona evrov naložb
Napadi ne prizadenejo le Združenih držav Amerike, temveč tudi države Perzijskega zaliva. Te so se v zadnjih letih pozicionirale kot tretje globalno središče za razvoj umetne inteligence, takoj za ZDA in Kitajsko.
V Savdski Arabiji v umetno inteligenco usmerjajo ogromen delež proračuna, v Združenih arabskih emiratih pa so z ZDA sklenili projekt Stargate, vreden približno 460 milijard evrov. Zalivske države so obljubile skupno več kot 1,8 bilijona evrov naložb v umetno inteligenco, pri čemer so ameriški partnerji kot pogoj zahtevali prekinitev tehnoloških vezi s Kitajsko.
»Napadi spodkopavajo zaupanje v regijo, ki naj bi postala ključna za inovacije na področju umetne inteligence. Hkrati jasno razkrivajo vlogo teh podjetij v vojskovanju in kažejo, kako daleč nameravajo iti v Washingtonu, da jih zaščitijo,« je za CNN poudarila Helima Croft, vodja globalne strategije pri RBC Capital Markets. Strokovnjaki opozarjajo, da meja med vojaško in civilno rabo tukaj ostaja praktično nevidna. Na objektih ne piše »vojaški podatki«, vendar isti strežniki hkrati poganjajo zasebne posle ter podpirajo vojaške operacije.
»Z iranske perspektive pogled na Amazon deluje, kot da bi na njem narisali ameriško zastavo,« razmere slikovito opiše Andrew Reddie, profesor z univerze Berkeley. To v očeh Teherana daje legitimnost napadom, s katerimi želi z zmernim stopnjevanjem pritiska prisiliti ZDA in zaveznike k popuščanju.
Skok zavarovalniških premij in beg vlagateljev
Pojavlja se ključno vprašanje, kako zaščititi te objekte, ki so v bistvu velika skladišča z izjemno drago opremo. Fizična zaščita pred natančnimi napadi z raketami in roji brezpilotnih letal skoraj ni mogoča, zato se sistemi zanašajo na samodejno preusmerjanje podatkov in računske moči na drugo lokacijo v primeru uničenja posameznega centra.
Čeprav zalivske države še vedno razpolagajo z ogromnim kapitalom, bodo tuji tehnološki velikani dvakrat premislili o gradnji novih objektov v regiji, kjer njihovo premoženje ni več na varnem. Dodatni problem so stroški zavarovanja, ki so poleteli v nebo, pri čemer nekatere zavarovalnice kritje za tovrstna tveganja v celoti zavračajo.