Na arheološkem najdišču v Barnhamu so odkrili ognjišče, kamenodobni "vžigalnik" in delce minerala železov pirit. Vžigalnik je bila sekira iz kremena, s katero so udarjali ob pirit, pri tem pa je nastala iskra. Raziskovalci so pojasnili, da je pirit na tem območju izjemno redek, kar nakazuje, da so ga na najdišče od drugod prinesli starodavni ljudje, poroča britanski BBC.

"To je najbolj vznemirljivo odkritje v moji 40-letni karieri," je po poročanju AFP dejal profesor Nick Ashton iz Britanskega muzeja in soavtor študije o tej najdbi, ki je bila v sredo objavljena v reviji Nature.

Ljudje, ki so kurili v Barnhamu, niso bili naši neposredni predniki, saj je Homo sapiens v tem času naseljeval le vzhodno Afriko in ni prišel v Evropo do pred približno 100.000 leti. V tem času so v Evropi živeli neandertalci oziroma njihovi predniki, ki so bili dodatno prilagojeni na takrat precej hladnejše podnebje.

An artist's impression shows a fire burning at an archaeological site near the village of Barnham in England around 400,000 years ago, in this image released on December 10, 2025. Craig Williams, The Trustees of the British Museum/Handout via REUTERS  THIS IMAGE HAS BEEN SUPPLIED BY A THIRD PARTY. NO RESALES. NO ARCHIVES

Ognjišče je ljudem ponujalo prostor, kjer so se lahko zbirali ob večerih, zaradi česar so verjetno postali bolj komunikativni in družabni. Foto: Reuters

Ostajajo sicer znaki, da so ljudje v Afriki ogenj uporabljali že pred milijonom let. Toda znanstveniki domnevajo, da takrat ognja niso znali zanetiti sami, temveč je plamene sprožil naravni dejavnik, kot na primer strela.

Podobno so domnevali tudi pred dobrim desetletjem, ko so prvič odkrili dokaze kurišča na tem arheološkem najdišču. Ključen dokaz, da so ogenj zakurili takratni ljudje sami, je bilo odkritje kosov železovega pirita, ki ga v širši okolici najdišča ni. Zato arheologi predvidevajo, da so ga prinesli ljudje iz več deset kilometrov oddaljenih krajev, kjer je ta mineral pogost.

Najti trdne dokaze, da so naši predniki sami znali zanetiti ogenj, je bilo zelo težko, verjetno zato, ker se orodja, ki so jih pri tem uporabljali, v tisočletjih niso ohranila. Zato so bili raziskovalci v Veliki Britaniji toliko bolj zadovoljni, ko so odkrili ognjišče, za katerega domnevajo, da bi ga lahko ustvarili neandertalci.

Excavation of the ancient campfire at an archaeological site near the village of Barnham in England, dating to around 400,000 years ago, removing diagonally opposed quadrants. The reddened sediment between band B? is heated clay, in this handout image released on December 10, 2025. Jordan Mansfield, Pathways to Ancient Britain Project/Handout via REUTERS  THIS IMAGE HAS BEEN SUPPLIED BY A THIRD PARTY. NO RESALES. NO ARCHIVES

Najti trdne dokaze, da so naši predniki sami znali zanetiti ogenj, je bilo zelo težko, verjetno zato, ker se orodja, ki so jih pri tem uporabljali, v tisočletjih niso ohranila. Foto: Reuters

Odkritje iz Velike Britanije kaže, da so ljudje ogenj znali zanetiti približno 350.000 let prej, kot so strokovnjaki verjeli doslej

Znati namenoma zanetiti ogenj je bila ena velikih prelomnic v zgodovini človeštva. Toplota od ognja je ljudem omogočala, da so začeli raziskovati tudi bolj hladna območja. 

Pridobitev veščine zanetiti ogenj pa je pomenila tudi veliko prelomnico v človeški prehrani. "Smo edina bitja na planetu, ki smo odvisna od kuhane hrane," je za AFP poudarila piroarheologinja Sarah Hlubik iz marylandskega kolidža St. Mary's College iz ZDA, ki pa ni sodelovala pri raziskavah v Veliki Britaniji.

Excavation site of 400,000 year old pond sediments at Barnham, Suffofk, England. (Credit Jordan Mansfield/Pathways to Ancient Britain Project via AP)

Arheološko najdišče v Barnhamu, kjer so odkrili prazgodovinsko ognjišče. Foto: AP

Na račun kuhanja hrane, predvsem mesa, so človeška telesa privarčevala energijo, ki so jo prej porabila za prebavo hrane. Zaradi tega so se lahko razvili večji in bolj močni možgani, sklepajo strokovnjaki.

Poleg tega je je bilo ognjišče kraj srečevanja in formiranja običajev, ko na primer delitev hrane, izmenjave daril, komunikacije in pripovedovanja pripovedi in s tem podlage za oblikovanje kulture specifičen za večjo skupino ljudi. 

Priporočamo