Direktor Cie John Ratcliffe je vodil ameriško delegacijo, ki je v četrtek pripotovala v Havano na pogovore s kubanskimi uradniki. Kot poroča CNN, je do obiska prišlo v trenutku, ko se otok sooča s skoraj popolnim kolapsom energetskega sistema in najtežjo krizo v odnosih z ZDA v zadnjih nekaj desetletjih. Kubanska vlada je sporočila, da je obisk potekal na zahtevo Washingtona.
Pomen obiska
Prihod šefa Cie, ki jo Kuba že desetletja obtožuje poskusov destabilizacije in spodkopavanja revolucije, pomeni izjemno simboličen trenutek v odnosih med državama, ki sta že od hladne vojne politični in ideološki nasprotnici.
Kot poroča CNN, kubanske oblasti trdijo, da so med srečanjem ameriški strani dale jasno vedeti, da Kuba ne pomeni grožnje nacionalni varnosti ZDA in da ni legitimnih razlogov za uvrstitev države na seznam držav podpornic terorizma, kamor jo je znova uvrstila Trumpova administracija. Havana je prav tako zavrnila dolgoletne ameriške obtožbe, da podpira ali financira teroristične skupine, in zatrdila, da na kubanskem ozemlju ni tujih vojaških ali obveščevalnih baz.
Ameriška delegacija je na Kubo prispela le dva dni po tem, ko je Donald Trump nakazal, da je njegova administracija pripravljena začeti pogovore s Kubo, pri čemer je otok opisal kot propadlo državo, ki sredi vse globlje gospodarske krize išče pomoč. Cia je na svojem profilu na omrežju X sama objavila fotografije s srečanja, na katerih pa so obrazi zamegljeni.
V zadnjih mesecih je ameriška vojska okrepila vojaške in izvidniške lete okoli otoka, kar spominja na vzorec delovanja, ki so ga ZDA pred tem uporabile pri Iranu in Venezueli.
Protesti na ulicah
Na stotine Kubancev je na ulicah Havane protestiralo proti nenehnim izpadom električne energije. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo prebivalce Havane, kako zažigajo barikade in tolčejo po loncih, s čimer izražajo svoj bes zaradi vsakodnevnih mrkov, ki trajajo tudi do 22 ur.
Po podatkih nacionalnega operaterja UNE je v četrtek zjutraj znova prišlo do prekinitve električnega omrežja med osrednjo pokrajino Ciego de Avila in vzhodno regijo Guantanamo. Od začetka leta je Kubo dosegel le en ruski tanker, ki je pripeljal 100.000 ton nafte. Po navedbah vlade otok s približno 10 milijoni prebivalcev za pokritje svojih energetskih potreb potrebuje vsaj osem takšnih pošiljk na mesec.
Brez dizla in kurilnega olja
Kot navaja CNN, je kubanski minister za energetiko in rudarstvo Vicente de la O Levy sporočil, da je Kuba ostala brez dizla in kurilnega olja. Minister je na državni televiziji izjavil, da so v Havani prekinitve oskrbe z električno energijo vse pogostejše in daljše, pri čemer nekatera naselja ostajajo brez elektrike tudi do 20 ur na dan. Krizo dodatno poglablja pomanjkanje hrane, goriva in zdravil.
Po njegovih besedah nacionalno elektroenergetsko omrežje trenutno deluje izključno na domačo surovo nafto, zemeljski plin in obnovljive vire, vendar je zaradi pomanjkanja energentov proizvodnja omejena. Kuba je v zadnjih dveh letih namestila približno 1300 megavatov sončnih elektrarn, vendar del zmogljivosti zaradi nestabilnosti omrežja in težav pri oskrbi z gorivom ostaja neizkoriščen. Minister je še dodal, da oblasti nadaljujejo pogajanja o uvozu goriva kljub ameriškim sankcijam ter svetovni rasti cen nafte in prevozov, kar še dodatno otežuje oskrbo.
100 milijonov dolarjev pomoči
Ameriški State Department je v sredo objavil, da Washington Kubi ponuja paket pomoči v vrednosti 100 milijonov dolarjev, s katerim bi izvedli "pomenljive reforme kubanskega komunističnega sistema". Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je na družbenem omrežju X sporočil, da bi bila Kuba pripravljena sprejeti ameriško pomoč, vendar bi bila zanjo veliko bolj koristna odprava sankcij in embarga.