Poročali smo že, da je petdesetletna Christa Pike po več desetletjih čakanja na smrtno kazen v zaporu v ameriški zvezni državi Tennessee prejela smrtonosni odmerek pentobarbitala, vendar je preživela. Zaradi neuspešne usmrtitve je guverner Bill Lee odredil začasno ustavitev vseh načrtovanih usmrtitev.
Pikovo so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so sprva domnevali, da je možgansko mrtva. Vendar je pozneje začela govoriti, 9. oktobra pa so jo odpustili iz bolnišnice in vrnili v zapor.
Zdaj so znova v javnost prišli dokumenti iz sodnega postopka, vloženega januarja. V njih so odvetniki opozorili, da ima Pikova močno povišano število trombocitov, kar je verjetno posledica redke oblike krvnega raka, imenovane mieloproliferativna novotvorba.
Njeni zagovorniki so opozarjali, da bi lahko vbrizganje smrtonosnega zdravila povzročilo nepotrebno in dodatno bolečino, trpljenje, grozo ter ponižanje.
Mieloproliferativne novotvorbe (MPN) so skupina bolezni, pri katerih telo proizvaja preveč rdečih ali belih krvničk oziroma trombocitov. Pri Pikovi so diagnosticirali trombocitozo, povezano z mieloproliferativno novotvorbo, kar pomeni, da ima povečano število trombocitov. Odvetniki so opozorili, da njeno zdravstveno stanje povečuje tudi tveganje pljučnega edema oziroma nabiranja tekočine v pljučih.
Pikova je že pred tem zaprosila, da bi jo namesto s smrtonosno injekcijo usmrtili s strelskim vodom, sestavljenim izključno iz žensk, saj se je bala zdravstvenih zapletov. Oblasti v Tennesseeju njene prošnje niso odobrile, ker tak način usmrtitve v tej zvezni državi ni zakonsko dovoljen. Njeni odvetniki so opozorili tudi, da je imela že v preteklosti težave pri odvzemu krvi in vstavljanju igel.
Po neuspešni usmrtitvi je Christa Pike deset dni preživela v bolnišnici. Obe roki sta bili zaradi zdravila otečeni, opečeni in pokriti z mehurji. Njeni odvetniki menijo, da so bile za to krive nepravilno nameščene intravenozne cevke, zaradi katerih naj bi pentobarbital namesto neposredno v krvni obtok stekel v tkivo njenih rok. Pikova naj bi med usmrtitvijo dejala: »Zdi se mi, da mi bo roka vsak trenutek počila.« Pozneje naj bi vprašala tudi: »Ali se to običajno zgodi?« Iz bolnišnice so jo odpustili pred skoraj mesecem dni in jo vrnili v ženski zapor, kjer prestaja kazen.
Odvetniki opozarjajo na razmere v zaporu
Njena pravna ekipa je v petek vložila nujni predlog na sodišče, v katerem trdi, da razmere, v katerih je zaprta po vrnitvi iz bolnišnice, kršijo predhodni dogovor z državo. Pikova je navedla, da je bila kot edina ženska na oddelku za obsojence na smrtno kazen 28 let prisiljena živeti v samici, kar je močno prizadelo njeno duševno in telesno zdravje. Njeni odvetniki so leta 2022 v njenem imenu vložili tožbo, po kateri so z državo dosegli dogovor o izboljšanju razmer v zaporu.
Vendar Pikova zdaj trdi, da je po vrnitvi v rehabilitacijski center Debra K. Johnson znova v osamitvi in da nima skoraj nobenih stikov z drugimi ljudmi, razen z omejenim številom zaposlenih in zdravstvenega osebja. V sodnem predlogu je opisala tudi nevzdržne higienske razmere. Med drugim se mora prhati v prostoru, polnem ščurkov, kar naj bi zanjo pomenilo veliko tveganje okužb in dodatnih poškodb.
Poleg tega se ni mogla vrniti v prejšnji zaporniški oddelek zaradi drugih zapornikov, ki naj bi imeli dolgo zgodovino nasilja in disciplinskih kršitev. Pikova je povedala, da je v dveh letih po koncu bivanja v samici, ko je živela v skupinskem oddelku, večkrat videla fizične napade. Boji se, da se v sedanjem zdravstvenem stanju ne bi mogla braniti, če bi jo vrnili v takšno okolje.
Zato si prizadeva, da bi ji omogočili sodelovanje pri skupnih obrokih, pouku, druženju v skupnih prostorih, verskih obredih in drugih dejavnostih.
»Od tiste noči ni minil niti trenutek, ko me ne bi bolelo«
Na dan, ko je njena pravna ekipa vložila nujni predlog, je Pikova prvič po neuspešni usmrtitvi objavila daljšo izjavo. »Od tiste noči ni minil niti trenutek, ko me ne bi bolelo,« je zapisala. »Boli me telo. Bolijo me roke. Bolijo me dlani. Boli me grlo. Še vedno imam težave z govorjenjem. In bolečina ni samo telesna. Boli me tudi v mislih in duši.
Nisem razmišljala o življenju po tisti noči in globoko me je prizadela nesposobnost ljudi, zaradi katere se je toliko ljudi znašlo v tako groznem položaju. Še vedno mislim na družino svoje žrtve in na strašno bolečino ter izgubo, ki ju je doživela. Okrevam in vem, da postajam močnejša. Toda okrevanje ne pomeni, da je vse v redu. Od tiste noči sem večinoma osamljena v zdravstvenem oddelku zapora, stran od drugih ljudi in človeških vezi, ki mi toliko pomenijo. Tudi ta osamitev prinaša svojo vrsto bolečine.«
Na smrt obsojena zaradi umora sošolke
Christa Pike je za zapahi od leta 1995 zaradi brutalnega umora svoje sošolke Colleen Slemmer. Ko je zagrešila zločin, je bila stara 18 let. Skupaj s takratnim fantom Tadarylom Shippom je na taboru za poklicno usposabljanje pretepla in zabodla 19-letno Slemmer. Tožilci so navedli, da se je Pikova bala, da ji želi Slemmerjeva prevzeti fanta, zato jo je zvabila na gozdnato območje. Tam jo je porezala z manjšim nožem in pretepla z velikim kosom asfalta.
Shipp je nato žrtvi v telo izrezal pentagram. Takrat je bil star 17 let. Obsojen je bil na dosmrtno zaporno kazen z možnostjo pogojnega izpusta. Pikova je bila edina, ki je prejela smrtno kazen.
