»Oster sem. Krut sem. Ker sem stvari videl od znotraj.« Tako svoje kritike na račun predsednice evropske komisije v pogovoru za belgijski The Brussels Times pojasnjuje Charles Michel, ki je predsedoval evropskemu svetu v letih 2019 do 2024. In kritik ni malo. Von der Leynovi očita, da evropsko komisijo vodi super avtoritarno: »Komisarji nimajo popolnoma nobene vloge več,« pravi. Evropski komisiji tudi očita, da si pod von der Leynovo skuša prigrabiti še več institucionalne moči »in se vpleta v stvari, ki niso njena odgovornost«, denimo v obrambo in zunanje zadeve, kar po njegovem mnenju predstavlja kršenje lizbonske pogodbe. Michel trdi, da von der Leynova v resnici ne razume svoje službe in ne počne, kar bi morala. »Morala bi se ukvarjati z obrambo enotnega trga. Storili niso nič. Morala bi se ukvarjati s finančnimi trgi. Storili niso nič. Na teh področjih je rezultat ničla, in to je tragedija,« je v intervjuju dejal 50-letni Michel, ki ima zdaj lastno svetovalno pisarno s pogledom na stavbo evropskega sveta, kjer je nekoč delal.
Prvi konflikt med covidom
Michel in von der Leynova sta na svoja položaja oba prišla decembra 2019, po evropskih volitvah tega leta. Ona je bila prej nemška ministrica za obrambo v vladi Angele Merkel, o kateri Michel govori zelo pozitivno: »Izjemno je spoštljiva, radovedna in hoče razumeti različne poglede«. Michel je bil pred tem belgijski premier s politično kariero od mladih let; izhaja iz politične družine, njegov oče je bil evropski komisar in zunanji minister. Z von der Leynovo sta takoj na začetku dobro sodelovala, pravi, dodaja pa, da z njo ni nikoli uspel vzpostaviti delujočega delovnega odnosa in da je »sistematično zavračala« njegovo pobudo za redna osebna srečanja, na katerih bi skrbela za to, da Evropska unija navzven govori enotno.
Izzivi, ki so ju čakali, pa so bili takoj velikanski. Nekaj mesecev po nastopu obeh na položaj je izbruhnila pandemija covida – in prva velika nesoglasja med njima. Evropska komisija se je hotela vprašanja razvoja in nakupa cepiv lotiti v majhnih skupinah, ne da bi upoštevala vseh 27 članic, trdi Michel. »Temu sem se moral upreti. Nikoli ne bom pozabil dni, ki sem jih prebil v bojih z evropsko komisijo in nekaterimi članicami, ker niso hotele skupinskega pristopa. Toda to je bilo nesprejemljivo,« pravi.
Afera v Ankari
Potem je sledil razvpit diplomatski incident, znan kot afera kavč. Von der Leynova in Michel sta bila skupaj v Ankari na obisku pri predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. Ko so jih povabili v sobo, pa sta bila tam samo dva stola. Eden je bil seveda namenjen Erdoganu, na drugega pa je pohitel Michel. Osupla von der Leynova je morala potem sesti na kavč nasproti turškemu zunanjemu ministru. Michel, ki je bil takrat tarča hudih kritik, danes še vedno vztraja, da so sledili diplomatskemu protokolu, po katerem je funkcija predsednika evropskega sveta nad funkcijo predsednice evropske komisije. Von der Laynovo, ki je po incidentu med drugim dejala, da se je počutila zapostavljena kot ženska in da je šlo za spolno diskriminacijo, pa obtožuje, da je škandal poskusila izkoristiti za to, da bi si nagrabila še več pristojnosti.
»Imam svoje mnenje o njeni osebnosti in tega danes nimam namena komentirati. Lahko pa vam povem: nikoli v preteklosti nisem imel tolikšnih težav sodelovati s kolegom. Nikoli. In tu ne gre za osebnost. Gre za vsebino evropskega projekta,« je dejal Michel in dodal, da moči ne pogreša, da je vesel, da ni več pod pritiskom, ki ga prinaša funkcija predsednika evropskega sveta, da pa še vedno zavzeto spremlja dogajanje po svetu. »Sem nekoliko užaloščen zaradi zamujenih priložnosti Evrope,« je dejal za The Brussels Times.
Michel po koncu vodenja evropskega sveta ni dobil še enega mandata (služil je pravzaprav dva dva in pol letna), kar je sicer postala ustaljena praksa, odkar položaja ne zaseda več voditelj predsedujoče Svetu EU. To je sprememba, ki jo je prinesla lizbonska pogodba leta 2007. Von der Laynova pa je dobila še en mandat in komisijo vodi še sedaj.
