Višji preiskovalec vojnih zločinov Dmitro Čeban že tri leta preiskuje umore na avtocesti Žitomir. Prepričan je, da ni šlo za osamljene incidente, temveč za sistematično kampanjo proti civilistom.
»V bližini ni bilo nobenih vojaških položajev. Tam so bili samo civilisti,« pravi Čeban. »Te umore preiskujemo kot morebitne zločine proti človečnosti. Vse žrtve so bile neoborožene in so skušale pobegniti. V avtomobilih so bili otroci. Ljudje so dvigovali roke, pa so jih kljub temu ubili.«
V samo treh tednih je bilo na tej cesti, ki so jo domačini poimenovali cesta smrti, ubitih 27 civilistov, še pet jih je bilo ranjenih. Po štirih letih preiskav so ukrajinska policija in obveščevalne službe razkrile identiteto 13 ruskih vojakov in poveljnikov, osumljenih teh zločinov.
Po besedah Čebana so ruske sile avtocesto Žitomir izbrale za ključno točko za napad na Kijev in zavzetje okoliških mest, kar je bilo del načrta Vladimirja Putina za hitro zavzetje Ukrajine. V nekem trenutku so se ruske enote prestolnici približale na vsega 30 kilometrov, a jih je ukrajinska protiofenziva aprila 2022 potisnila nazaj proti severu.
Ob umiku so ruski vojaki za seboj pustili številne fizične dokaze. Našli so oznake činov, tablice z imeni in vojaške našitke.
Identificirani osumljenci
Med osumljenci je sedem pripadnikov 5. tankovske brigade, ki sta jo vodila podpolkovnik Roman Nikolajenko in major Tharo Abatajev, ter šest vojakov 37. motorizirane strelske brigade pod poveljstvom poročnika Vadima Ovčinjikova.
Gre za del širše skupine več kot 100 ruskih vojakov in častnikov, vsi so osumljeni vojnih zločinov v predmestjih Kijeva. Njihove identitete so potrdili z analizo dokumentov ukrajinskih tožilcev, pogovori z obveščevalnimi viri in pregledom dokazov nacionalne policije, ki vključujejo tudi več ur posnetkov z droni iz prvih dni invazije.
Dvanajst od trinajstih osumljencev je že prejelo uradna obvestila o sumu kaznivega dejanja, kar je korak pred formalnim kazenskim pregonom na ukrajinskih sodiščih in Mednarodnem kazenskem sodišču. Eden od osumljencev je medtem umrl.
Vojni zločini kot ovira za mir
Vojni zločini, storjeni od začetka invazije, ostajajo ena ključnih ovir v mirovnih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, ki jih vodijo Združene države Amerike. Ameriški mirovni predlog je novembra predvideval tudi »popolno amnestijo za dejanja, storjena med vojno«, kar bi pomenilo opustitev vseh obtožnic.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je takšen predlog zavrnil in poudaril, da Ukrajina ne more odpustiti in ne bo odpustila zločinov, storjenih nad njihovim prebivalstvom.
Vir iz ukrajinske vojaške obveščevalne službe je za tuje medije dejal, da vse veje varnostnega aparata sodelujejo pri identifikaciji ruskih vojnih zločincev. »Ti ljudje predstavljajo trajno grožnjo varnosti Ukrajine.«
Umor kljub predaji
Marca je konvoj civilistov skušal pobegniti iz predmestij Kijeva, prepričan, da bo vožnja v skupini varnejša. Med njimi je bil tudi 31-letni Maksim Lovenko z družino. Ko so se približali bencinski črpalki, so iz gozda nanje začeli streljati Rusi. Drugi avtomobili so uspeli obrniti in pobegniti, Lovenku pa ni uspelo. Stopil je iz vozila z dvignjenimi rokami. Nekaj sekund pozneje so ga ustrelili. Njegovi ženi in otroku so dovolili oditi, njegovo truplo pa so vojaki odvlekli s ceste, navaja Index.
Dve leti pogrešana
Marca 2022 se je družina 15-letne Arine Jaciuk odločila pobegniti od doma blizu Kijeva. Odpravili so se z dvema avtomobiloma, a so po približno 15 kilometrih, med vasjo Motižin in avtocesto Žitomir, naleteli na kontrolno točko ruske 37. motorizirane brigade.
Vojaki so takoj po prihodu avtomobilov začeli streljati. Arinina starša sta umrla na kraju dogodka. Posnetek zaslišanja ruskega vojaka Denisa Kalganova, ki je bil prisoten ob napadu, razkriva potek dogodkov. Po njegovih besedah so po streljanju ugotovili, da je Arina ranjena, njena devetletna sestra Valerija pa ne.
»Starša sta bila mrtva. Deklici so dali v avto. Eno so odpeljali k našemu poveljniku, za drugo pa so rekli, da so jo predali medicinski enoti,« je povedal Kalganov.
Arino so tistega dne zadnjič videli živo. Skoraj dve leti je veljala za pogrešano, ukrajinske oblasti pa so domnevale, da je bila odpeljana v Rusijo kot ena od tisočih ugrabljenih ukrajinskih otrok. Njeno truplo so kasneje našli v mrtvašnici v Belorusiji. Obdukcija je pokazala, da je umrla istega dne zaradi zloma stegnenice.
Prikrivanje zločinov
Preiskovalec Čeban pravi, da so ruski vojaki želeli prikriti dokaze tako, da so uničevali vozila. To potrjuje tudi primer družine Stotski, ki je 4. marca bežala s svojo hčerko. Serhij je uspel iz avtomobila rešiti sebe in hčer, oba sta bila hudo ranjena. Njegova žena Olena ni imela te sreče. Njeno truplo so preiskovalci našli zoglenelo na zadnjem sedežu. »Okoli rezervoarja za gorivo je bilo veliko strelnih lukenj. Poskušali so zanetiti požar,« je pojasnil Čeban.
