Interni dokument, ki ga je pridobil češki novičarski portal iROZHLAS.cz, svari pred nepredvidljivim vojaškim spopadom in poudarja, da bi se neposreden napad na članico Nata lahko zgodil brez predhodnega opozorila.
V dolgoročnem obrambnem načrtu do leta 2045 ministrstvo kot največjo grožnjo evropskemu varnostnemu redu opredeljuje Rusijo in Kitajsko. »Največja grožnja varnosti Češke republike prihaja iz Rusije,« je zapisano v dokumentu, ki ga navaja nemški Focus.
V analizi poudarjajo, da Kremelj ne bo nujno sledil klasičnim vzorcem stopnjevanja napetosti, kar od Nata zahteva stalno pripravljenost na najslabše možne scenarije.
Hibridne grožnje in obramba celotne družbe
Analiza češkega ministrstva opozarja, da se nevarnost ne omejuje zgolj na klasične vojaške napade. Rusija in Kitajska načrtno krepita svoje dejavnosti na področju sabotaž, dezinformacij in kibernetskega vohunjenja. Te tako imenovane hibridne dejavnosti so namenjene destabilizaciji zahodnih družb in testiranju odzivnosti zavezništva, še preden bi prišlo do odprtega spopada.
Zaradi te spremenjene narave groženj je v dokumentu poudarjeno, da mora obramba države postati naloga celotne družbe. Vlada v Pragi zato preučuje tudi vnovično uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. »Državljani v mirnih časih prostovoljno služijo vojaški rok. Če pa bo treba, bo vlada preučila uvedbo ustrezne oblike državljanske udeležbe pri obrambi države in vojaški službi,« pišejo v strategiji.
Češka vojska trenutno šteje od 28.000 do 30.000 poklicnih vojakov ter okoli 4000 aktivnih rezervistov. Do leta 2030 je cilj povečati število poklicnih vojakov na 30.000 in število aktivnih rezervistov na 10.000, pri čemer je rekrutacija v zadnjih letih zelo uspešna.
Bivši vodja češke obveščevalne službe Petr Mlejnek je za portal iROZHLAS.cz komentiral, da je predpostavka strategije pravilna. »Domneva, da nasprotnik ne ločuje strogo med vojno in mirom, je pravilna. Vendar bi morali iz tega potegniti še bolj temeljne zaključke,« je dejal. Pojasnil je, da se spopad začne že pred uradno razglasitvijo vojne, zato je ključno, da se lahko pomemben del obrambnega sistema hitro aktivira takoj ob razglasitvi kriznega stanja.
Okrepljena prisotnost Nata na vzhodnem krilu
Češka opozorila prihajajo v času močno povečanih napetosti med Rusijo in Zahodom. Visoki ameriški uradniki so v zadnjem času večkrat neposredno posvarili Moskvo pred kakršnim koli napadom na članico Nata, še posebej v luči skrbi za varnost baltskih držav. Kljub temu se hibridne dejavnosti v Evropi stopnjujejo, vključno s kibernetskimi napadi, sabotažami in vdori brezpilotnih letalnikov v zračni prostor.
Predstavniki Nata sicer mirijo, da trenutno ne vidijo »neposredne grožnje« konvencionalnega vojaškega napada s strani Rusije, a zavezništvo kljub temu ostaja previdno in krepi svojo obrambno držo. V odziv na spremenjene varnostne razmere je Nato znatno okrepil svojo prisotnost na vzhodnem krilu. Zavezništvo izvaja vrsto vojaških vaj za izboljšanje pripravljenosti, hkrati pa so se članice zavezale znatnemu povečanju obrambnih izdatkov.
Strateški dokument, ki predstavlja podlago za prihodnjo usmeritev čeških oboroženih sil, naj bi vlada v Pragi obravnavala jeseni. Kot poroča iROZHLAS.cz, pa je financiranje ambicioznih obrambnih načrtov v državi že sprožilo politično razpravo o prioritetah nacionalnega proračuna.