Konec oktobra so kupci v nekaterih trgovinah na jugu Italije naleteli na precej prazne police. Približno dva tedna so namreč vozniki tovornjakov zaradi visokih cen dizelskega goriva blokirali ceste in pristanišča. Motnje v dobavnih verigah so povzročile pomanjkanje mesa, svežega mleka, sadja in ustekleničene vode. V nekaterih manjših trgovinah so zaloge pošle že v enem dnevu, piše Euronews.
Italija je sicer izrazit primer, vendar podatki kažejo, da se hrana znova draži tudi drugod po Evropi.
Po predhodnih podatkih italijanskega statističnega urada Istat so bila nepredelana živila oktobra za 7,5 odstotka dražja kot v enakem obdobju lani. Za 2,5 odstotka se je pri naših sosedih podražila tudi običajna nakupovalna košarica živil, izdelkov za gospodinjstvo in osebno nego.
Primerjava 2025 in 2026: Energija se draži hitreje kot hrana
V območju evra so se po podatkih evropskega statističnega urada (Eurostat) v letu dni energija, goriva in ogrevanje podražili za 20,8 odstotka.
Rast cen hrane je bila precej bolj umirjena. Živila, alkohol in tobak so se v evrskem območju oktobra glede na enako obdobje lani podražili za 1,6 odstotka. Na ravni celotne EU so bile hrana in brezalkoholne pijače septembra, za katerega so na voljo zadnji podatki za vse članice, za 0,6 odstotka dražje kot lansko leto.
Vendar povprečje prikriva precejšnje razlike med posameznimi skupinami živil. Predelana hrana, alkohol in tobak so se oktobra na letni ravni podražili le za 0,5 odstotka, medtem ko so bila nepredelana živila, med katera sodijo sadje, zelenjava, meso in ribe, dražja za 4,6 odstotka.
Razlog je tudi v stroških pridelave in prevoza. Traktorji potrebujejo dizelsko gorivo, rastlinjake je treba ogrevati, večino živil pa do trgovin pripeljejo tovornjaki. Ko se energija in gorivo podražita, so posebej izpostavljena sveža živila, ki jih ni mogoče dolgo skladiščiti.
Kje se hrana najbolj draži?
Med velikimi evropskimi gospodarstvi so razlike med cenami letos in lani precejšnje. V Franciji so se živila oktobra podražila za 1,2 odstotka, vendar so bile sveže sestavine kar osem odstotkov dražje kot leto prej. Septembra je bila njihova medletna podražitev še 9,5-odstotna.
V Nemčiji je bila hrana dražja le za 0,4 odstotka, na Portugalskem pa so se cene nepredelanih živil zvišale za 3,7 odstotka. V Španiji se je rast cen hrane oktobra sicer upočasnila v primerjavi z letom prej.
Podatki za september, ki zajemajo vse članice EU, kažejo, da so se hrana in brezalkoholne pijače najbolj podražile na Cipru, in sicer za štiri odstotke. Sledijo Španija z 2,7 odstotka, Romunija z 2,6 odstotka, Malta z 2,5 odstotka in Portugalska z 2,4 odstotka. Zunaj EU izstopa Turčija, kjer so bile cene hrane višje za kar 27,6 odstotka.
Na drugi strani so se živila v 14 od 27 članic EU pocenila. Največji padec so zabeležili na Švedskem, kjer so bile cene nižje za 6,3 odstotka. Pomemben razlog je bila odločitev švedske vlade, ki je 1. aprila znižala davek na dodano vrednost za hrano z 12 na šest odstotkov. Ukrep bo veljal do konca leta 2027. Pocenitve so zabeležili tudi v Latviji, na Madžarskem in Češkem, kjer so se cene znižale za 3,8 do 4,8 odstotka.
Slovenija: septembra hrana celo cenejša, oktobra podražitev
Zanimiv je tudi podatek za Slovenijo. Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin Eurostata so bile hrana in brezalkoholne pijače septembra za 0,5 odstotka cenejše kot v enakem mesecu lani. Slovenija je bila tako med državami, v katerih so se živila pocenila. Podobno je bilo na Hrvaškem, kjer je bil padec prav tako 0,5-odstoten.
Toda oktobrski podatki Statističnega urada Slovenije že kažejo spremembo. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile v primerjavi z oktobrom lani višje za 0,7 odstotka.
Vendar so te manjše podražitve na letni ravni le del podražitev hrane in pijače v zadnjih petih letih. Statistični urad je izračunal, da so se od leta 2021 cene teh potrebščin zvišale za okoli 50 odstotkov.
V petih letih se je hrana podražila za tretjino
A dejstvo je, da se je v Evropi hrana v zadnjih petih letih precej podražila. Največje dolgoročne podražitve so prizadele vzhodno Evropo. Na Madžarskem so cene hrane v tem obdobju narasle za več kot polovico, podobno tudi v Bolgariji, Estoniji in Romuniji. V Luksemburgu, na Švedskem in v Franciji je bila rast precej manjša, približno četrtinska.
Poleg tega imajo prav nekatere države z največjimi podražitvami tudi največji delež izdatkov za hrano v družinskih proračunih. Dvoodstotna podražitev zato za gospodinjstvo v Bukarešti ali Sofiji pomeni večje finančno breme kot enaka podražitev za gospodinjstvo v Luksemburgu.
Ekonomisti medtem pričakujejo nadaljnjo rast splošne inflacije. Analitska družba Pantheon Macroeconomics napoveduje, da bi lahko inflacija v evrskem območju januarja dosegla 4,5 odstotka. Po njihovih pričakovanjih bi lahko Evropska centralna banka decembra znova zvišala obrestne mere, še navaja Euronews.
