Zgodba jadrnice Jadran se je začela v drugi polovici dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko je jugoslovanska kraljeva vojna mornarica iskala primerno plovilo za praktično usposabljanje mornarjev in častniških kadetov. Ker za nakup ni bilo dovolj denarja, je sredstva leta 1926 začela zbirati pomorska organizacija Jadranska straža iz Splita. Pomemben del financiranja so zagotovili tudi iz državnega proračuna, s posojili in povračili vojne škode.
Jadrnico so zgradili v hamburški ladjedelnici H. C. Stülcken & Sohn. Graditi so jo začeli leta 1931, splavili pa so jo 25. junija istega leta. Po končanih delih so jo 19. avgusta 1933 uradno predali v uporabo jugoslovanski kraljevi vojni mornarici.
Jadran je bil zasnovan kot trijamborna barkentina s pomožnim motornim pogonom. Dolg je približno 58 metrov, širok skoraj devet metrov, njegova jadra pa merijo skupaj približno 933 kvadratnih metrov. Upravljanje jader in vrvi še danes zahteva veliko ročnega dela, zato plovilo ostaja pomemben pripomoček za učenje tradicionalnih pomorskih veščin.
Med drugo svetovno vojno so ga zajeli Italijani in Nemci
Jadranova zgodovina ni bila mirna. Ob napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 so ladjo zajeli Italijani in jo preimenovali v Marco Polo. Po kapitulaciji Italije leta 1943 jo je zasegla nemška vojna mornarica.
Konec vojne je jadrnica dočakala v Benetkah v slabem stanju. Bila je izropana in poškodovana, nekaj časa pa je služila celo kot pontonski most čez enega od mestnih kanalov. Decembra 1946 so jo odvlekli v Šibenik, nato pa so jo v ladjedelnici v Tivtu obnovili. Leta 1949 se je vrnila v službo jugoslovanske vojne mornarice.
V naslednjih desetletjih je Jadran znova postal pomembno učno plovilo. Pred drugo svetovno vojno je opravil več daljših šolskih potovanj po Atlantiku, Sredozemlju in Črnem morju. Med najodmevnejšimi je bilo potovanje iz Dubrovnika v New York in Boston ter nazaj leta 1938, dolgo več kot 11.000 navtičnih milj.
Kako je Jadran postal predmet spora med Hrvaško in Črno goro?
Ključno vprašanje se je odprlo ob razpadu Jugoslavije. Jadran je bil takrat na remontu v Tivtu, zato je ostal na območju današnje Črne gore. Po razpadu skupne države je prešel v uporabo vojne mornarice tedanje Zvezne republike Jugoslavije, pozneje državne skupnosti Srbije in Črne gore, od osamosvojitve Črne gore leta 2006 pa ga uporablja črnogorska mornarica.
Črna gora nasprotno vztraja, da je Jadran njena last. Pri tem se sklicuje na pravno ureditev nasledstva nekdanje skupne države in dejstvo, da je ladja po razpadu Jugoslavije ostala v Črni gori. Tako obe državi zagovarjata svojo razlago zgodovine in pravnih podlag za lastništvo.
Spor ni zgolj simboličen. Jadran je pomemben del pomorske dediščine, obenem pa je vprašanje njegovega lastništva povezano z drugimi odprtimi vprašanji glede razdelitve vojaškega premoženja nekdanje Jugoslavije.
Spor se je zaostril tudi zaradi odnosov z Evropsko unijo
Vprašanje jadrnice se občasno znova znajde v ospredju diplomatskih odnosov med Zagrebom in Podgorico. Leta 2025 je Hrvaška protestirala tudi zaradi črnogorske odločitve o izdelavi novih značk s podobo Jadrana, saj je to razumela kot dodatno potrjevanje črnogorskih zahtev po lastništvu.
Po poročanju hrvaškega portala Freedom.hr sta se hrvaška in črnogorska delegacija 9. oktobra 2026 v Zagrebu sestali, da bi razpravljali o Jadranu in širših vprašanjih nasledstva vojaškega premoženja. Srečanje ni prineslo dogovora o lastništvu ali vrnitvi ladje, sta se pa strani dogovorili za nadaljnje preučevanje dokumentacije in posvetovanja.
Za zdaj torej ni dogovorjenega datuma, ko bi se Jadran lahko vrnil v Split, niti ni skupne rešitve, ki bi jo sprejeli obe državi. Jadrnica še naprej služi črnogorski mornarici, spor pa ostaja odprt.
Vendar hrvaška stran zdaj vstop Črne gore v Evropsko unijo pogojuje med drugim z vrnitvijo trijambornika v Split. Ali bodo Črnogorci popustili in ladjo predali Hrvatom ali pa bo prišlo do kakšnega drugega dogovora, bo verjetno znano v prihodnjih mesecih, ko naj bi se majhna balkanska država priključila evropski povezavi.
Članek je izdelan s pomočjo umetne inteligence.
