Najvišjo ceno vojne plačujejo civilisti. V Iranu je življenje izgubilo približno 3500 ljudi, med njimi 175 deklet v ameriškem napadu z raketo tomahawk na dekliško šolo. Združene države so v spopadu izgubile trinajst vojakov. Osemnajstega marca je Izrael obnovil napade na Libanon, kjer je po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje umrlo okoli 3700 ljudi. Izraelci medtem poročajo o 26 smrtnih žrtvah v iranskih raketnih napadih in napadih z brezpilotnimi letalniki.
Spopadi so terjali žrtve tudi v drugih delih Bližnjega vzhoda, med njimi so številni delavci iz južnoazijskih držav. Ameriška vojska je v napadu na trgovsko ladjo blizu Omana ubila tudi tri indijske mornarje, kar je opazno povečalo napetosti med Washingtonom in New Delhijem.
Ogromni finančni in vojaški stroški
Vojna dodatno hromi iransko gospodarstvo, ki že leta trpi pod pritiskom sankcij. Cene hrane in osnovnih življenjskih potrebščin vztrajno rastejo, kar prebivalstvu še otežuje vsakdanje življenje. Po podatkih Iranskega Rdečega polmeseca so napadi uničili stotine javnih ustanov. Obnova države bi lahko stala celo 300 milijard dolarjev, medtem ko škoda v zalivskih državah znaša približno 58 diplomatsko in gospodarsko oslabljenih milijard dolarjev.
Na podlagi ocen analitične hiše Moody's je vojna ameriške davkoplačevalce stala najmanj 132 milijard dolarjev (približno 123 milijard evrov). Ta številka vključuje neposredne vojaške izdatke, rast cen energentov in posledice zvišanih obrestnih mer. Strokovnjakinja za javne finance s Harvarda Linda Bilmes je za The New York Times opozorila, da bodo dejanski stroški verjetno precej višji. Poudarila je, da morajo oblasti poleg stroškov vzdrževanja letalonosilk in drugih sil v regiji financirati tudi zamenjavo ogromnih količin porabljenega streliva.
Visoki uradniki Pentagona so kongres obvestili, da so samo neposredni vojaški stroški dosegli okoli 29 milijard dolarjev. Ameriško obrambno ministrstvo po poročanju The Wall Street Journala že pripravlja zahtevo za dodatnih 80 milijard dolarjev. Ti zneski ne vključujejo stroškov popravil dvajsetih ameriških vojaških oporišč in zamenjave 42 uničenih ali poškodovanih vojaških letal. Med vojno so ZDA izstrelile več kot tisoč raket tomahawk in več kot 1500 raket protizračne obrambe. Poročila navajajo porabo več kot polovice predvojnih zalog raket patriot, ki prinašajo ključno vlogo tudi pri obrambi Ukrajine. Po ocenah ameriškega Sveta za zunanje odnose bi lahko obnova teh zalog trajala do šest let, kar začasno zmanjšuje pripravljenost ameriške vojske.
Višje cene goriva in hrane
Eno najbolj neposrednih posledic vojne občutijo energetski trgi. Američani so zaradi višjih cen goriva od začetka spopadov za bencin in dizel plačali približno 60 milijard dolarjev več. To predstavlja dodaten strošek v višini približno 460 dolarjev na gospodinjstvo. Povprečna cena bencina se je z 2,98 dolarja na galono povzpela na približno štiri dolarje. Cene surove nafte so zaradi strahu pred motnjami v Hormuški ožini za kratek čas dosegle 120 dolarjev za sod.
Motnje v trgovskih poteh povzročajo tudi močno rast cen surovin za proizvodnjo gnojil. Cene gnojil so se po raziskavi največje ameriške kmetijske organizacije AFBF zvišale za približno 47 odstotkov. Glavni ekonomist Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) Máximo Torero Cullen ob tem opozarja, da posledice presegajo kmetijski sektor, saj prinašajo višje cene hrane, rast inflacije, počasnejšo gospodarsko rast in povečano tveganje lakote po vsem svetu.
Politične posledice in padec podpore Trumpu
Vojna prinaša tudi pomembne politične pretrese. Po anketah The New York Timesa je podpora predsedniku Donaldu Trumpu padla z -15 odstotnih točk konec februarja na -22 točk konec maja. Čeprav se je podpora po objavi premirja nekoliko popravila, vojna povzroča resen razkol znotraj republikanske stranke.
Konzervativni komentator Tucker Carlson je v intervjuju za Sky News dejal, da »vojna v Iranu prinaša konec gibanja MAGA«. Ob tem je še dodal, da »gibanje MAGA nima prihodnosti«.