Od začetka ruske invazije na Ukrajino nobena stran ni javno razkrila celovitih podatkov o izgubah, saj jih obe obravnavata kot strogo varovano državno skrivnost. Poročilo Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) iz Washingtona medtem ocenjuje, da je Rusija utrpela 1,2 milijona žrtev, vključno s 325.000 smrtnimi žrtvami. Na ukrajinski strani naj bi bilo ubitih, ranjenih ali pogrešanih skoraj 600.000 vojakov. Ocene temeljijo na pogovorih z zahodnimi in ukrajinskimi uradniki ter podatkih, ki sta jih zbrala neodvisni ruski medij Mediazona in ruska služba BBC.
Zgodovinska primerjava izgub
Število ocenjenih ruskih smrtnih žrtev na bojišču je »več kot 17-krat večje od sovjetskih izgub v Afganistanu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, enajstkrat večje kot v obeh čečenskih vojnah ter dobrih petkrat večje od izgub v vseh ruskih in sovjetskih vojnah po drugi svetovni vojni skupaj«. Ruske izgube naj bi presegale ukrajinske v razmerju med 2:1 in 2,5:1, še piše v poročilu. Kremelj je navedbe CSIS že zavrnil kot »neverodostojne« in vztraja, da je za objavo takšnih podatkov pristojno le rusko obrambno ministrstvo.
Izzivi mobilizacije in počasno napredovanje
Razmere so zahtevne tudi za Ukrajino, ki ima bistveno manj prebivalcev in težje nadomešča izgube z mobilizacijo. Predsednik Volodimir Zelenski se kljub pritiskom še vedno upira znižanju starostne meje za mobilizacijo pod 25 let, saj bi bila to doma izjemno nepriljubljena poteza.
Moskva medtem vrste polni z visokimi plačami in ugodnostmi. Regionalne oblasti ponujajo bonuse ob zaposlitvi, ki v nekaterih primerih znašajo več deset tisoč dolarjev. Poleg tega je Kremelj v vojsko zvabil na tisoče moških iz Azije, Južne Amerike in Afrike, pogosto z zavajajočimi obljubami.
Letos zavzeli območje velikosti Velenja
Kljub obsegu žrtev na obeh straneh so ruske sile, po oceni CSIS, med svojimi najizrazitejšimi ofenzivami od leta 2024 napredovale s povprečno hitrostjo le 15 do 70 metrov na dan. To je »počasneje od skoraj katere koli večje ofenzivne kampanje v sodobnem vojskovanju«.
Moskva je konec lanskega leta sicer dosegla določen napredek v vzhodni Ukrajini in v bližini dnepropetrovske regije. Od takrat pa se je napredovanje zaradi zimskih razmer in močnega ukrajinskega odpora upočasnilo do polžjega tempa.
Po podatkih ukrajinske nadzorne skupine DeepState so ruske sile med 1. in 25. januarjem zavzele 152 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kar je najpočasnejša stopnja napredovanja od marca lani. Gre za ozemlje velikosti Velenja.
Rusija, Ukrajina in ZDA so se prejšnji konec tedna sestale v Abu Dabiju na svojih prvih mirovnih pogovorih po začetku ruske invazije, vendar tudi na tej »fronti« ni bilo znakov preboja. Kremelj namreč še naprej vztraja pri svojih maksimalističnih zahtevah glede ukrajinskega ozemlja.