Do preobrata v romunski doktrini je prišlo po vztrajnem naraščanju kršitev zračnega prostora. Med 24. in 26. julijem so romunske zračne sile v samo 48 urah sestrelile tri brezpilotne letalnike. To predstavlja prvo tovrstno akcijo od začetka ruske invazije na sosednjo Ukrajino, s katero si Romunija deli 650 kilometrov meje. Od februarja 2022 so pri romunskih obrambnih službah zabeležili 34 vdorov dronov, od tega 19 samo letos. Najhujši incident se je zgodil 29. maja, ko je dron Šahed ruske izdelave treščil v stanovanjsko stavbo v mestu Galați ob Donavi in poškodoval dve osebi.
Visoki stroški in diplomatski odziv
Javna razprava se je po zadnjih dogodkih hitro preusmerila z geopolitičnega na gospodarsko področje. Ali je smiselno sestreliti dron, katerega vrednost strokovnjaki ocenjujejo na približno 30.000 evrov, z raketo, ki stane več kot desetkrat toliko? Romunski piloti so za uničenje treh dronov uspešno uporabili tri rakete AIM-9X Sidewinder, medtem ko je italijanski Eurofighter v okviru Natove misije zgrešil cilj z raketo IRIS-T.
Cena vsake od teh raket se giblje okoli 400.000 ameriških dolarjev oziroma 348.000 evrov. K temu moramo prišteti še stroške letalskih ur, goriva, vzdrževanja in osebja. Pri romunskih medijih so skupne stroške operacije samo za romunsko letalstvo ocenili na 1,5 milijona evrov. Z obrambnega ministrstva teh ocen niso potrdili in so pojasnili, da »zaradi operativne varnosti ne razkrivajo podrobnih stroškov, povezanih z uporabo sredstev in streliva v takšnih misijah«. Takoj po incidentih so z zunanjega ministrstva na pogovor poklicali ruskega veleposlanika in napovedali izgon enega od njegovih diplomatov.
Varnost pred ekonomsko računico
Strokovnjaki opozarjajo, da ekonomska računica v tem primeru igra drugotno vlogo. Sandu Valentin Mateiu, poveljnik v rezervi in nekdanji analitik na ministrstvu za obrambo, meni, da si Romunija ne more privoščiti razmišljanja o ekonomski učinkovitosti. »Prioriteta je odločen odziv na porast ruskih vdorov,« poudarja. Po njegovih besedah bi dopuščanje preletov spodkopalo verodostojnost nacionalne obrambe, čeprav dolgoročno predlaga uporabo cenejših sredstev, kot so helikopterji ali protiletalski sistemi Gepard.
Podobno razmišlja Haru Bucur Marcu, nekdanji vodja obrambne strategije. »Strošek izdelave drona ne odraža potencialne škode, ki jo lahko povzroči,« pravi. Opozarja, da lahko ti aparati poleg eksploziva zbirajo tudi obveščevalne podatke o radarjih, kritični infrastrukturi ali vojaških postopkih, katerih strateška vrednost daleč presega ceno samega drona.
Preizkus za Nato ali posledica ukrajinske obrambe?
V javnosti se pojavljajo različne razlage ruskih motivov. Upokojeni general Virgil Balaceanu, ki je Romunijo zastopal v zavezniškem poveljstvu v Bruslju, zavrača misel, da Moskva preizkuša odziv Nata. »Če bi Rusija želela napasti članico Nata, ne bi poslala enega samega drona,« trdi. Po njegovih ugotovitvah večina dronov zaide v romunski prostor, ker jih ukrajinska protizračna obramba preusmeri s sistemi za elektronsko bojevanje ali ker Rusija izkorišča dolino Donave za oteženo odkrivanje.
Mateiu se s tem delno ne strinja in trdi, da vdori tvorijo del hibridne vojne, namenjene ustrahovanju prebivalstva in preverjanju odzivnosti zaveznikov. »Romunija ne bo začela vojne z Rusko federacijo, mora pa razjasniti, zakaj njeni droni letijo v našem zračnem prostoru in ogrožajo življenja državljanov,« ostaja odločen.
Medtem v Bukarešti krepi obrambo in od prihodnjega junija pričakujejo dobavo dveh novih sistemov za boj proti dronom. Eden bo izraelske proizvodnje, drugi pa bo nastal kot plod sodelovanja z Ukrajino. Odločitev o sestreljevanju ruskih letalnikov tako ne deluje več kot izjemen odziv, temveč kot odraz nove realnosti na vzhodni meji zavezništva.