Od 28. februarja, ko so se začeli ameriško-izraelski napadi, Iran v Hormuški ožini, skozi katero gre petina vsega svetovnega izvoza nafte, ovira promet. Velika večina tankerjev in drugih ladij ne more skozi. Cena sodčka je zato v ponedeljek zjutraj dosegla tudi 120 dolarjev, v torek zjutraj je vendarle močno padla, nekje celo pod 90 dolarjev. To gre pripisati izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se bo vojna »kmalu končala«, sicer »še ne ta teden«. V torek pa je za Fox News dejal, da je Iran pripravljen na pogovore in da tudi on ne izključuje te možnosti, če bo zadoščeno nekaterim pogojem.
A iranski zunanji minister Abas Aragči je v intervjuju za ameriško televizijo PBS izjavil, da pogovori z ZDA ne pridejo v poštev, potem ko je Bela hiša ukazala napade v času pogajanj: »Čeprav je ameriška pogajalska ekipa govorila, da smo dosegli napredek v pogajanju, so nas napadli.« Zatrdil je tudi, da Iran ni zaprl Hormuške ožine, težave pri plovbi skoznjo pa je pripisal slabi varnostni situaciji zaradi vojne.
Ponekod ustavili črpanje
Vendar je Revolucionarna garda, ki ima glavno besedo v Iranu, na iranski državni televiziji sporočila: »Iranska vojska do nadaljnjega ne bo dovolila izvoza niti enega samega litra nafte iz regije (torej skozi Hormuško ožino) proti sovražnemu taboru in njegovim partnerjem.« In še: »Vsaka arabska in evropska država, ki bo izgnala izraelskega in ameriškega veleposlanika s svojega ozemlja, bo že naslednji dan dobila dovoljenje za plovbo skozi Hormuško ožino.«
A Trump je na svojem družbenem omrežju zagrozil, da bo udaril po Iranu »dvajsetkrat močneje kot doslej«, če bo Teheran »imel ves svet za talca« in bo preprečeval transport nafte skozi Hormuško ožino. Njegov načelnik generalštaba Dan Caine pa je novinarjem dejal, da preučuje, kako bi lahko ameriška vojska varovala plovbo ladij skozi ožino.
Največja črpališča nafte na Bližnjem vzhodu so prav ob Perzijskem zalivu, ki ga zapira Hormuška ožina. Savdska Arabija tako načrpa največ nafte na vzhodu, Irak na jugu, Iran pa na jugozahodu države. Pomembne izvoznice nafte so tudi vse male arabske države ob Perzijskem zalivu: Združeni arabski emirati, Kuvajt, Katar in Bahrajn.
Savdska naftna družba Aramco, ki je največja izvoznica nafte na svetu, je opozorila, da bodo posledice nadaljnje blokade Hormuške ožine »katastrofalne«. Že zdaj so zalivske države ponekod ustavile črpanje, ker nimajo kam z nafto. A ponovni zagon je zapleten tehnični proces, ki lahko traja tudi več mesecev. Poleg tega ladje v Perzijski zaliv vozijo blago, tudi živila, in bogate zalivske monarhije so pomemben trg, tudi za EU. Med 1. in 8. marcem je šestim kitajskim ladjam s posebnim sistemom sporočil za Irance uspelo pluti skozi Hormuško ožino. A za veliko večino kitajskih ladij ni zagotovljen varen prehod skozi ožino, čeprav je Peking ostro obsodil ameriško-izraelske napade na Iran. Ravno te dni se Kitajska, ki je bolj kot EU odvisna od nafte iz zalivskih držav, pogaja z Iranom, da ne bi napadel ladij, ki na Kitajsko vozijo nafto in zemeljski plin iz Katarja. Kitajski sedanja vojna ne ustreza tudi zato, ker ne more več dobiti poceni iranske nafte.
Trump je dejal, da bo zaradi rasti cene sodčka pri nekaterih državah odpravil sankcije na nafto. Ni pa povedal, katere države je imel v mislih. Verjetno je mislil Rusijo, saj se je malo pred tem, kot je sam dejal, »zelo konstruktivno« pogovarjal s Putinom. Sicer je Trump že v četrtek, da bi zmanjšal težave na trgu zaradi zmanjšanja ponudbe nafte, začasno dovolil Indiji, da uvaža rusko nafto. Putinu očitno ni zameril, da je Rusija Iranu izdala položaje ameriške vojske na Bližnjem vzhodu.
Costa: Rusija je edina zmagovalka
Predsednik evropskega sveta Antonio Costa pa je v torek v Bruslju pred veleposlaniki članic EU opozoril, da je Rusija »edina zmagovalka« sedanje vojne na Bližnjem vzhodu. »Z rastjo cen nafte in zemeljskega plina lažje financira vojno proti Ukrajini,« je pojasnil. Obžaloval je tudi, ker zdaj ZDA vojaški material, zlasti strelivo, ki bi ga potrebovala Ukrajina, uporabljajo proti Iranu.
V torek pa je v Parizu potekalo srečanje ministrov za energijo iz skupine G7. V ponedeljek se finančni ministri G7 niso odločili, da bodo posegli po svojih strateških rezervah nafte.
Očitno imajo za zdaj hujše težave zaradi naftne krize revnejše države, kot je stodesetmilijonski Egipt, ki je največji uvoznik nafte med arabskimi državami in je zdaj za 30 odstotkov povišal ceno bencina. Na Tajskem in v Vietnamu oblasti poskušajo varčevati z bencinom tudi tako, da spodbujajo delo od doma. Dvestopetdesetmilijonski Pakistan, ki je odvisen od nafte in zemeljskega plina iz Perzijskega zaliva, bo odslej plovbo svojih trgovskih ladij in tankerjev skozi Hormuško ožino varoval z vojaškimi ladjami. Že v petek se je cena bencina v Pakistanu povišala za 20 odstotkov, vlada pa varčuje z gorivom tudi s podaljšanjem šolskih počitnic in delom od doma.
