Že dlje časa ni skrivnost, da politično vodstvo v Budimpešti goji naklonjenost do oblasti v Kremlju. Za to obstaja vrsta realpolitičnih razlogov, od energetske navezanosti Madžarske na ruske fosilne energente do skupnega projekta nove jedrske elektrarne Paks. Predsednik madžarske vlade Viktor Orban in njegov zunanji minister Peter Szijjarto sta od začetka ruske agresije v Ukrajini do danes kljub negodovanju voditeljev drugih držav članic EU večkrat obiskala Moskvo. Madžarsko vodstvo je svoje poteze pred domačo in tujo javnostjo vselej opredeljevalo kot zavzemanje za madžarske nacionalne interese. A zadnja razkritja odpirajo nova vprašanja o madžarsko-ruski navezi.
Kot je nedavno poročal Washington Post, naj bi se zaradi padajoče podpore Orbanu pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami prižgale rdeče luči tudi v Moskvi, ki bi lahko tako izgubila pomembnega zaveznika v Evropski uniji. Iz gradiva, s katerim razpolagajo pri omenjenem mediju, izhaja, da je ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) predlagala drastično akcijo, s katero bi spremenili tok volilne kampanje, in to uprizoritev poskusa atentata na Orbana. »Takšen incident bo dojemanje kampanje premaknil z racionalnega področja družbenoekonomskih vprašanj na čustveno, kjer bodo ključne teme postale državna varnost ter stabilnost in obramba političnega sistema,« so po navedbah Washington Posta ruski operativci zapisali v poročilu. Post je med drugim še razkril, da je Szijjarto med odmori na srečanjih EU redno telefoniral ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in ga obveščal, o čem se je razpravljalo v Bruslju in kakšne rešitve so bile predlagane. Orbanova vlada naj bi tako leta za Moskvo predstavljala okno v občutljive razprave na ravni EU.
Povezava s Slovenijo
Medtem ko se Szijjarto na evropski ravni otepa očitkov glede informiranja Rusov, doma pa si njegova stranka Fidesz prizadeva za politično preživetje, dviga prah tudi v Sloveniji. Szijjarto ima dolgo zgodovino sodelovanja z manjšinskimi predstavniki na narodnostno mešanem območju v Prekmurju. Leta 2020 mu je lendavska občina pod vodstvom Janeza Magyarja (SDS) podelila naziv častnega občana, med drugim zaradi vloge pri uresničevanju projektov gospodarske pomoči. Po nedavnih državnozborskih volitvah, kjer je bil za madžarskega narodnostnega poslanca vnovič izvoljen Ferenc Horvath, je Szijjarto na družbenem omrežju Horvathu čestital in zapisal: »Pripravljeni smo nadaljevati sodelovanje, Madžari iz Prekmurja se lahko tudi v prihodnje zanesejo na nacionalno vlado. Takšni smo kot narod, ne bomo dovolili, da bi kdo zabil klin med nami.«
Kdo so “pravi Madžari”
Takšna formulacija je vznemirila pripadnika madžarske manjšine dr. Attilo Kovacsa, zaposlenega na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Kovacs pojasnjuje, da sta se za narodnostnega poslanca potegovala dva kandidata. Poleg Ferenca Horvatha, ki je prejel 72,42 odstotka glasov, še Tomi Horvat. »Torej je bilo tistih skoraj 30 odstotkov volilcev, ki nismo volili Horvatha, označenih za ljudi, ki zabijamo kline med Madžari v Prekmurju in matično domovino. Beri drugače: če bi zmagal nekdo drug, bi to pomenilo, da je bil zabit klin med Horvathom in madžarsko vlado,« Kovacs pojasnjuje svoje razumevanje zapisa. Tudi drugod na območjih, kjer živijo zamejski Madžari, pravi Kovacs, se dogajajo podobne situacije, v katerih Fidesz določa, kdo so zanje »pravi Madžari« in kdo niso. »Tisti, ki so na Orbanovi liniji, so pravi Madžari, drugi pa ne,« pravi Kovacs, ki poudarja, da gre pri kandidatih za manjšinske poslance za nestrankarske kandidate.
Med madžarsko diasporo ima Fidesz večinsko podporo, ki je bila pred štirimi leti celo 94-odstotna, pravi Kovacs. Slovenski Madžari pri tem nimajo pomembne vloge. Leta 2022 je na madžarskih volitvah glasovalo zgolj 168 Madžarov v Sloveniji, navaja Kovacs. Pri tem ni znano, kako so se opredelili. Kot pravi, se je leta 2022 pri madžarski volilni komisiji registriralo 290 dvojnih državljanov Slovenije in Madžarske.
»Szijjarto je zapisal, da ne bo nihče zabijal klina med Madžari in zamejskimi Madžari,« poudarja Ferenc Horvath in še pojasnjuje, da je pri tem madžarski zunanji minister mislil na notranjepolitične zadeve na Madžarskem, kjer si nekatere stranke prizadevajo, da bi bilo treba zamejskim Madžarom odvzeti volilno pravico. O očitkih Szijjartu glede sodelovanja z Rusi Horvath pravi, da ne pozna podrobnosti in da zadeve ne more komentirati.
O izdaji med Prekmurskimi Madžari
Kovacsa je zmotil tudi letošnji intervju s Horvathom v narodnostnem tedniku Nepujsag, kjer je krovni madžarski manjšinski organizaciji, Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti (PMSNS), ki jo vodi Dušan Orban, očital izdajo. Za kaj gre? Horvath je, potem ko je bil leta 2018 izvoljen v državni zbor kot narodnostni poslanec, še naprej ostal predsednik PMSNS, ki jo je takrat vodil. Leta 2019 je komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da gre pri tem za nezdružljivosti funkcij, temu je v sodbi pritrdilo tudi upravno sodišče. A v prejšnjem mandatu je bila nato v državnem zboru potrjena sprememba zakona o poslancih, ki sta jo podprli obe največji parlamentarni stranki – Gibanje Svoboda in SDS. Sprememba narodnostnim poslancem omogoča, da so tudi predsedniki krovnih manjšinskih organizacij, kar tudi Horvathu odpira možnosti, da se vnovič zavihti na vrh PMSNS, v kateri so zahtevali ustavno presojo te zakonske spremembe. Horvath glede svoje izjave v Nepujsagu pojasnjuje: »Država nam zagotavlja ustavne pravice, tudi glede zakona o poslancih. Zato se mi zdi najmanj sporno, da manjšinska organizacija želi sprožiti ustavni postopek za zmanjševanje pravic narodnosti. Povedal sem, da je to na neki način podobno izdaji naroda. In tako še vedno mislim.«