Argentina je zaradi hude gospodarske krize vrsto let drastično zmanjševala vojaški proračun. Predsednik Javier Milei, po poklicu ekonomist, ki je prišel na oblast decembra 2023, pa je v razmeroma kratkem času z drakonskim kleščenjem javne porabe odpravil hiperinflacijo, ki lani ni noben mesec dosegla treh odstotkov. Obenem se je Milei, ki mu desničarski ekonomisti pripisujejo kar ekonomsko revolucijo, odločil za krepitev vojske, posebej mornarice in letalstva. V ZDA je kupil 24 lovcev F-16. Letalstvo je okrepil tudi z novimi helikopterji in šestimi transportnimi letali srednje velikosti, mornarico pa s štirimi vojnimi ladjami korvetami. Časi so takšni, da ni presenetljivo, da so v Londonu postali pozorni in živčni.
Bromanca s Trumpom
Britanije ni zaskrbela le krepitev argentinske vojske z vsem potrebnim za teoretično invazijo, ampak tudi Mileieve besede o tem, da se Argentina nikoli ne bo odpovedala zahtevi po suverenosti nad Falklandskim otočjem, ki mu Argentinci rečejo Malvinski otoki. Ob tem je sicer dodal, da noče konflikta z Združenim kraljestvom. V Londonu so zaskrbljeni tudi zaradi njegovih posebnih odnosov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki mu je lani, ko je bilo argentinsko gospodarstvo spet v težavah, priskočil na pomoč z dvajsetimi milijardami dolarjev posojila, in nad Trumpovim apetitom po otokih z naravnimi bogastvi. Britanci, ki so spremljali neki televizijski pogovor o tem, da utegne Argentina kmalu postati »resna grožnja« britanski suverenosti nad Falklandskim otočjem, so bili gotovo presenečeni, ko je eden od voditeljev strokovnjaka v studiu vprašal: »Bi Britanija branila Falklandsko otočje, če bi Trump načrtoval njegov prevzem?« Ni torej spraševal o Mileiu, ampak o ameriškem predsedniku, ki zdaj ropota s prevzemom Grenlandije. Falklandsko otočje meri vsega 12.200 kvadratnih kilometrov, vendar geološke raziskave, ki so jih začeli v sedemdesetih letih, kažejo, da je pod okoliškim morskim dnom veliko nafte. Dogodki v Venezueli so zato dodatno v premislek.
Poleg tega sta si Trump in Milei očitno blizu, imela sta »politično bromanco« na prvi pogled. Trump je govoril o gibanju MAGA, le da je takrat namesto Amerike mislil na Argentino. Nihče sicer ne trdi, da je Falklandsko otočje na seznamu ozemelj, ki si jih želi Trump. Ostaja pa na Mileievem seznamu.
Bi ZDA podprle Britanijo ali Argentino?
Za Britanijo je bolj stvarno vprašanje, ali bi ji ZDA pod Trumpom pomagale braniti od Londona 12.700 kilometrov oddaljeno Falklandsko otočje, če bi se Milei odločil napasti. Ko jih je Argentina z invazijo leta 1982 zasedla, so bile ZDA ključna zaveznica Londona. Tedanji premierki Margaret Thatcher so logistično pomagale »osvoboditi« otoke, ki si jih že stoletja lastita tako Britanija kot Argentina. Od slednje so oddaljeni »le« 1521 kilometrov.
Britanija je zdaj neprimerljivo bolje vojaško pripravljena kot pred 44 leti. Na otoku z nekaj več kot 3000 prebivalci ima okoli 1700 pripadnikov mornariške pehote, tri lovska letala, eno vojaško ladjo in neznano število raket zemlja–zrak. Ironično je, da je Milei velik oboževalec Thatcherjeve in da bi rad kmalu obiskal Britanijo ter se srečal s premierjem Keirom Starmerjem in tudi njegovim največjim kritikom Nigelom Farageem. Rekel pa je tudi, da odločitev Starmerjeve vlade o vrnitvi otokov Chagos v Indijskem oceanu Mavriciju kaže, da lahko Falklandsko otočje postane spet argentinsko.