Ponedeljkovo zasedanje trgovinskih ministrov Evropske unije v Bruslju bo vsekakor še precej bolj razgibano, kot je bilo mogoče pričakovati še pred dnevi. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč v soboto vrgel novo bombico z napovedjo 30-odstotnih carin na ves evropski uvoz. Enak ukrep je napovedal tudi Mehiki. Začeti bodo veljale 1. avgusta. V pismu predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen je zapisal, da je razlog za takšno potezo neuravnotežena trgovinska menjava. Trgovinski presežek EU v blagu je lani znašal skoraj 200 milijard evrov, Trump pa to razume kot ekonomsko izkoriščanje Amerike.
Njegova napoved novih carin pa je bila veliko presenečenje, kajti Bruselj in Washington sta sredi pogajanj o dogovoru, da bi preprečili uveljavitev drugih, že prej napovedanih carin. Zato nekateri analitiki menijo, da gre za pogajalsko taktiko. Navsezadnje si je Trump že ničkolikokrat premislil glede ukrepov, ki jih je sam napovedoval. Aprila je denimo na »dan osvoboditve«, kot ga je imenoval, vrsti držav po svetu napovedal obsežne nove carine, potem pa jih na lastno pest zamrznil za 90 dni. V primeru EU je šlo za dodatne 20-odstotne carine, ki bi po izteku 90 dni morale začeti veljati prejšnji teden, pa je potem njihovo uveljavitev preložil na 1. avgust. Zdaj pa po novem grozi, da bodo te carine višje še za deset odstotnih točk.
Francija ostreje, Nemčija previdno
Šok v EU je bil velik zato, ker se je zdelo, da trgovinska pogajanja z Washingtonom, ki so se začela že aprila, ne potekajo slabo in da bi lahko dosegli začasni dogovor, ki bi bil podlaga za kasnejši vseobsegajoči trgovinski sporazum, do njegove sklenitve pa bi se obe strani vzdržali novih ukrepov.
Med državami članicami je bilo vmes precej različnih pogledov na pogajanja z ZDA. Zlasti Nemčija se je v bojazni za svojo avtomobilsko in drugo industrijo zavzemala za čimprejšnji dogovor z Washingtonom. Francija, denimo, je imela trša stališča. In po sobotni grožnji se je njen predsednik Emmanuel Macron spet odzval ostro. Evropski komisiji je sporočil, naj bo pripravljena na trgovinsko vojno ter »odločno brani evropske interese s pospešeno pripravo verodostojnih protiukrepov in aktiviranjem vseh razpoložljivih mehanizmov, tudi tistih proti izsiljevanju«. V mislih je imel tako imenovani inštrument za zaščito pred gospodarskim izsiljevanjem, ki omogoča vrsto protiukrepov, denimo proti ameriškim spletnim velikanom, bankam in drugim podjetjem.
Nemčija, Irska in Italija so bile med tistimi, ki so pozivali k umirjenemu odgovoru. Od vseh 27 članic EU imajo te tri največji trgovinski presežek v blagu z ZDA. Nemška trgovinska ministrica Katherina Reiche se je zavzela za »pragmatičen« pristop v pogajanjih, tudi italijanska premierka Georgia Meloni meni, da je mogoč dogovor in da se je treba izogniti trgovinski vojni. Previdnost mnogih evropskih voditeljev sicer temelji tudi na premisleku o tem, kaj bi trgovinska vojna pomenila za širše transatlantsko partnerstvo in za evropsko varnost.
Bruselj naredil korak nazaj
In evropska komisija je očitno prisluhnila zagovornikom umirjanja žogice in previdnosti. O tem priča včerajšnje sporočilo Ursule von der Leyen.
EU je namreč aprila pripravila protiukrepe na ameriške 25-odstotne carine na jeklo in aluminij, uvedene marca. Ti evropski protiukrepi bi prizadeli ameriški izvoz v EU v vrednosti 21 milijard dolarjev, denimo motorje, sojo, pomarančni sok (predvsem s Trumpove Floride) in tako naprej. Ukrepi bi morali začeti veljati čez nekaj dni, v sredo, in sicer po urniku, ki ni bil vezan na pogajanja z ZDA o trgovinskem dogovoru.
V nedeljo pa je von der Leynova sporočila, da jih v sredo ne bo in da so jih zamrznili do 1. avgusta. Tako tudi ti protiukrepi (p)ostajajo del širšega dogovarjanja, EU pa se je odločila držati nazaj, čeprav so ZDA že uvedle carine na jeklo, aluminij, avtomobile, avtomobilske dele ter tudi splošno 10-odstotno carinsko stopnjo. Von der Leynova je dejal, da so se za zamrznitev odločili, ker tudi ZDA zadržujejo svoje dodatne ukrepe do 1. avgusta. Dotlej pa bo Bruselj nadaljeval pripravo novih ukrepov proti Washingtonu za primer, če do prvega dne prihodnjega meseca res ne najdejo dogovorne rešitve za največje trgovinsko in storitveno partnerstvo na svetu.
