Britanski premier Andy Burnham želi odpreti razpravo o morebitni ponovni uvedbi pravil Evropske unije o prostem gibanju delavcev. To je bilo eno ključnih vprašanj referenduma o brexitu leta 2016, po katerem je Združeno kraljestvo izstopilo iz EU, poroča HRT.
Burnham je v pogovoru za britanski časnik Sunday Times dejal, da je prihod delavcev iz EU pred brexitom prinašal precejšnje izzive, vendar je šlo hkrati za obliko priseljevanja, ki morda ni bila tako zahtevna kot današnja.
»Mislim, da moramo o tem razpravljati odkrito in pošteno,« je dejal britanski premier.
Po brexitu se je priseljevanje spremenilo
Burnham je opozoril, da se je struktura priseljevanja po izstopu iz EU spremenila. Po njegovih besedah je treba razlikovati med ljudmi, ki so prišli v Združeno kraljestvo za nekaj let in se nato vrnili domov, ter drugačnimi oblikami priseljevanja, ki so značilne za današnje obdobje.
»Priseljevanje po načelu vrtljivih vrat, ko ljudje pridejo in se nato vrnejo domov, je nekaj povsem drugega. Ravnovesje priseljevanja se je od takrat spremenilo, kajne? Menim, da se moramo o teh vprašanjih preprosto odkrito in iskreno pogovoriti,« je dejal.
Uradni podatki kažejo, da se je neto dolgoročno priseljevanje v Združeno kraljestvo leta 2025 zmanjšalo na raven, podobno tisti po brexitu. Takrat je začel veljati nov priseljenski sistem, uveden v začetku leta 2021.
Burnham je že septembra, dva meseca po tem, ko je na čelu laburistične stranke in na položaju premierja nasledil Keira Starmerja, dejal, da bi morala Britanija preučiti različne možnosti za prihodnje odnose z EU, vključno z možnostjo ponovne pridružitve Uniji.
Prosto gibanje kot del širšega dogovora
Burnham je v preteklosti podpiral zaveze Starmerjeve vlade glede odnosov z EU. Laburisti so v volilnem programu leta 2024 izključili vrnitev prostega gibanja, članstvo na enotnem trgu in carinsko unijo.
Premier zdaj poudarja, da je treba vprašanje prostega gibanja obravnavati v okviru širšega premisleka o odnosih med Združenim kraljestvom in EU, skupaj z vprašanji priseljevanja in izmenjave podatkov.
»Na to je treba gledati v širšem kontekstu, ne pa ločeno in se osredotočati izključno na prosto gibanje,« je dejal v intervjuju, ki so ga posneli 19. oktobra.
Prosto gibanje je pomembno tudi zaradi zahtev Bruslja za sodelovanje na enotnem evropskem trgu. Ponovna vključitev na ta trg bi tako lahko pomenila tudi sprejetje pravil, ki jih je Britanija po brexitu zavrnila.
Burnham se bo 20. novembra v Bruslju srečal z visokimi predstavniki EU. Ob tej priložnosti namerava britanski javnosti predstaviti različne možnosti za prihodnje odnose z evropskim blokom.
Evro in schengen nista na mizi
Britanski premier je obenem izključil možnost, da bi priporočil uvedbo evra ali pridružitev schengenskemu območju, v katerem so odpravljene kontrole na notranjih mejah.
Za ponovno pridružitev EU bi Združeno kraljestvo potrebovalo nov referendum. Za vključitev na enotni evropski trg ali v carinsko unijo pa referendum po Burnhamovih besedah ne bi bil nujno potreben.
Vprašanje priseljevanja je bilo eno osrednjih tem kampanje pred referendumom o brexitu leta 2016. Burnhamova napoved ponovne razprave zato odpira tudi vprašanje, kako daleč je britanska vlada pripravljena iti pri približevanju Bruslju.
Jeremy Hunt nasprotuje ponovnemu odpiranju vprašanja
Nekdanji konservativni finančni minister Jeremy Hunt nasprotuje ponovnemu odpiranju enega ključnih vprašanj brexita. Na referendumu leta 2016 je sicer zagovarjal obstanek Združenega kraljestva v EU, vendar meni, da bi omilitev priseljenskih pravil škodovala ljudem v Britaniji.
»Menim, da bi bil to hud udarec prizadevanjem, da bi ljudi spodbudili k izstopu iz sistema socialnih prejemkov in vključitvi na trg dela,« je Hunt dejal za televizijo Sky News.
Tudi vodja stranke Reform UK Nigel Farage je Burnhamove izjave označil za izdajo volivcev, ki so podprli brexit. Konservativni poslanec Chris Philp pa je opozoril, da bi ponovna uvedba prostega gibanja po njegovem pomenila izgubo nadzora nad britanskimi mejami.
Za zdaj gre za napoved razprave o različnih možnostih, ne za odločitev o spremembi britanske politike do EU. Morebitna temeljita sprememba odnosov z Brusljem bi bila glede na dosedanje zaveze laburistov verjetno mogoča šele po naslednjih parlamentarnih volitvah, ki so predvidene najpozneje do leta 2029.
