Evropska komisija je novembra napovedala ustanovitev notranje celice za zbiranje obveščevalnih podatkov iz vse Evrope. Ta bi bila pod neposrednim nadzorom predsednice komisije. Povod za takšen ukrep je bila želja zaščititi Unijo pred ruskimi digitalnimi napadi in sabotažami.
Načrt je naletel na odpor v evropskih prestolnicah in diplomatski službi EU (EEAS). Ta že ima svoj center za izmenjavo obveščevalnih podatkov v Evropi. Politico na podlagi neimenovanih virov poroča, da se je komisija odločila za korak nazaj in manj ambiciozne načrte.
Obveščevalna celica bo najverjetneje postala zgolj varnostna enota, večino izmenjave obveščevalnih podatkov pa bo prepustila obstoječemu centru INTCEN, ki deluje pod okriljem EEAS. S to potezo bo vodja evropske diplomacije obdržala večji nadzor nad obveščevalno dejavnostjo. Estonska diplomatka se je lani tudi sicer večkrat zapletla v spor s predsednico komisije, med drugim tudi zaradi kadrovanja.
Boj proti ruski hibridni vojni
Zamisel o obveščevalni celici sledi želji komisije, da bi okrepila izmenjavo informacij med nacionalnimi obveščevalnimi agencijami v času, ko se odnosi z Washingtonom na tem področju krhajo. To je še toliko bolj pomembno, saj se stara celina sooča s hibridnimi napadi Rusije, od dezinformacij do hekerskih vdorov in sabotaž.
Vsi dosedanji poskusi, da bi okrepili obveščevalno sodelovanje med članicami Unije, so naleteli na odpor nacionalnih vlad. Slednje se na pobude za predajo nadzora nad občutljivimi podatki Bruslju odzivajo z nezaupanjem. Direktorat INTCEN je v zadnjem letu kljub temu vzpostavil dobre odnose z nekaterimi ključnimi članicami. Italijanska premierka Giorgia Meloni in nemški kancler Friedrich Merz sta januarja podprla oddelek in poudarila, da bi morala imeti celica, ki že deluje znotraj INTCEN, več podpore za boj proti hibridnim grožnjam.
Za bolj smotrno porabo sredstev
Čeprav von der Leynova nikoli ni uradno predstavila načrta za novo "namensko celico" ali določila števila zaposlenih, je komisija trdila, da bo ta igrala ključno vlogo pri pripravi "varnostnega kolegija".
"Nima smisla imeti še ene celice," je medtem dejal eden od diplomatov EU, ki je želel ostati anonimen. "Že na ravni INTCEN izmenjava ni zadostna. Stanje se izboljšuje, vendar ni potrebe po ustvarjanju novih organov."
Kallasova je bila do ideje o novi celici kritična že novembra, ko je v evropskem parlamentu dejala: "Kot nekdanja predsednica vlade vem, da se vse države članice borijo s proračuni. Zahtevati nekaj dodatnega poleg tega, kar že imamo, ni modra ideja."