"Evropska komisija priporoča, naj si devet držav prizadeva za postopno odpravo nadzora na notranjih mejah, pri čemer naj v celoti izkoristijo razpoložljive alternativne ukrepe in regionalno sodelovanje," so navedli v Bruslju.
Poudarili so, da obstajajo alternativni ukrepi, ki so učinkovitejši od izvajanja kontrole na mejah med članicami schengna. Med temi so izpostavili nesistematične policijske kontrole, mobilno biometrično identifikacijo in tehnologije za sledenje vozilom.
Države po navedbah Bruslja že uporabljajo nesistematične kontrole, ki jih je mogoče razmeroma lahko postopoma nadomestiti z alternativnimi rešitvami.
K izpolnitvi pogojev za postopno odpravo nadzora na notranjih schengenskih mejah bo bistveno prispeval tudi evropski pakt o migracijah in azilu, ki se bo začel uporabljati sredi prihodnjega tedna, so še navedli na komisiji. Med drugim bo izboljšal upravljanje zunanjih meja EU, članicam pa ponudil učinkovitejša orodja za naslavljanje nedovoljenega gibanja migrantov znotraj schengenskega območja.
"Uvajamo najmodernejši sistem upravljanja meja na svetu. Ob takšnih pogojih lahko članice delajo za to, da bi postopoma odpravile nadzor na notranjih mejah," je ob tem povedal evropski komisar za migracije Magnus Brunner.
Bruselj je poziv naslovil tudi na Slovenijo, ki nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko izvaja od oktobra 2023, nedavno pa ga je podaljšala še za šest mesecev do 21. decembra letos.
Nadzor je uvedla zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane nevarnosti terorizma, potem ko je iz istih razlogov nadzor na meji s Slovenijo uvedla Italija. Tudi ta se je nedavno odločila za ponovno podaljšanje. Avstrija pa medtem nadzor na meji s Slovenijo izvaja že vse od begunske krize pred desetimi leti.
Poleg Slovenije, Italije in Avstrije je komisija k postopni odpravi nadzora na notranjih mejah pozvala še Nemčijo, Francijo, Dansko, Švedsko, Nizozemsko in Norveško.